Glavkom ali zelena mrena

doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., oftalmologinja
doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., oftalmologinja (Foto: Diana Anđelić)

Razpihajmo meglice

Slovenci smo znani kot zelo skrbni in ponosni lastniki avtomobilov. Praviloma nam ni škoda ne časa ne denarja za vzdrževanje bolj ali manj dragih jeklenih lepotcev. Lepo bi bilo, pravi doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana, če bi z enako skrbnostjo pazili tudi na svoje oči. V nasprotju z avtomobili nam je to pomembno čutilo dano v unikatni obliki, in če se "iztroši", ga ne moremo v slogu potrošniške miselnosti preprosto zamenjati. In čemu tak uvod?

Dvanajstega marca smo obeležili svetovni dan glavkoma ali zelene mrene, bolezni, ki prizadene vidni živec in nezdravljena lahko povzroči slepoto. V Sloveniji sta znanje o glavkomu in njegova obravnava na povsem enako visoki ravni kot drugje v razvitem svetu, žal pa je še vedno veliko ljudi, ki imajo glavkom, vendar zanj ne vedo. To ne preseneča, saj se glavkom razvija počasi in neboleče, ko bolnika začne motiti neoster vid in meglice pred (pogosto) sprva enim očesom, pa je bolezen navadno že napredovala. Zato je pomembno, da zlasti ljudje, ki sodijo v krog tistih z višjim tveganjem, pravočasno poskrbijo za redne preglede.

In kdo bi moral na temeljit očesni pregled vsaj enkrat na dve leti?

To so predvsem vsi ljudje po 40. letu starosti, z dioptrijo, zlasti če je višja od minus štiri in / ali ki imajo glavkom v družini. Glavkom je bil nekoč sinonim za povečan očesni tlak, zdaj pa velja, da je povišan očesni tlak pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni.

Pregled za očala ni dovolj

Tu pa se rado zatakne. V zadnjih letih so se zelo razmahnili okulistični pregledi, ki jih v okviru svojih storitev ponujajo optiki. Kot poudarja naša sogovornica, je to ljudem zelo olajšalo dostop do okulista, vendar opozarja, da temeljitega očesnega pregleda nikakor ne smemo enačiti s preprostim pregledom za očala.

Temeljit očesni pregled mora poleg pregleda dioptrije vsebovati še pregled očesnega ozadja, vidnega živca in vidnega polja ter meritev očesnega tlaka. Le tako se lahko povsem prepričamo, ali so naše oči zdrave ali se moramo začeti zdraviti. In pri glavkomu je žal tako, da je okvara vidnega živca nepovratna, z zdravljenjem pa dosežemo, da ne napreduje do slepote. Zato je še kako pomembno, da hodimo na redne preglede, ki vsebujejo vse naštete preiskave.

Zdravljenje

Cilj zdravljenja je znižanje očesnega tlaka, saj s tem upočasnijo ali morda celo ustavijo napredovanje glavkoma.

Kot razlaga dr. Cvenkel, so na voljo tri oblike zdravljenja: kirurško, lasersko in konservativno z zdravili, ki so tudi najpogostejša. V očesu namreč nastaja tekočina, ki mora iz njega tudi odteči, odteka pa iz zakotja. Če ne more odtekati, se očesni tlak zviša. Pri primarnem glavkomu odprtega zakotja tekočina navadno pride do kanalčkov v zakotju, ven pa odteka težje. S kapljicami zdravijo na dva načina: bodisi poskušajo zmanjšati nastajanje tekočine v očesu bodisi povečajo odtekanje tekočine iz očesa. Kapljice spadajo v različne skupine zdravil: analogi prostaglandina in prostamidi, beta blokatorji, zaviralci encima karbonhidraze, adrenergični agonisti. Da se tlak zniža na želeno raven, je pogosto potrebno zdravljenje s kombinacijo več vrst kapljic. Praviloma jih bolniki jemljejo enkrat ali dvakrat na dan.

Z laserjem pri nas zdravijo večinoma starejše bolnike, pri katerih zdravljenje s kapljicami ni prineslo želenega znižanja očesnega tlaka. Pri kirurškem zdravljenju naredijo fistulo oziroma majhen prehod, skozi katerega tekočina lažje odteče iz očesnega zakotja v predel pod veznico, od koder se resorbira (posrka) v veznične vene. Problem pri tem posegu je, da morajo bolnike zelo pozorno spremljati, saj se pot, po kateri tekočina odteka iz očesa, lahko zabrazgotini in očesni tlak vnovič naraste. To se po dveh letih zgodi pri približno 20 do 30 odstotkih operiranih bolnikov, zato morajo znova jemati kapljice za znižanje očesnega tlaka.

Kako oster je vaš vid?

Glavkom lahko odkrije le zdravnik z zelo natančnim pregledom, zelo pomembno pa je tudi samotestiranje vidnega polja. Glavkom se največkrat razvija asimetrično in najprej prizadene eno oko, nato pa še drugo.

Ali se je tudi pri nas morda razvil glavkom, najlažje preverimo z naslednjim testom. Pokrijemo eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko, in kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Če imamo glavkom, ni tako, saj so nekateri deli vidnega polja nekoliko zamegljeni.

Pred kratkim je izpod peresa Barbare Cvenkel in Divne Eržen (visoka medicinska sestra) z Očesne klinike izšla knjižica Glavkom, ki poljudno razloži vse vidike bolezni: vzrok za nastanek, dejavnike tveganja, diagnostične preiskave in zdravljenje. Knjižica je brezplačno na voljo v oftalmoloških ordinacijah.

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki