Luskavica ali psoriaza je veliko več kot le estetska motnja

Ocenjujemo, da v Sloveniji živi med 30 in 40 tisoč obolelih za luskavico. Desetina med njimi ima težjo obliko te vnetne kožne bolezni, ki zato zahteva sistemsko zdravljenje. Natančnejših podatkov ni, razlaga asist. Liljana Mervic, dr. med, specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, po vsej verjetnosti pa precejšen delež luskavice ostane neodkrit, saj v najblažji obliki ne povzroča težav in je komaj opazna. Po drugi strani tudi tisti z najtežjimi oblikami danes lahko živijo precej bolje kot še pred desetletjem, saj je na voljo več zelo učinkovitih zdravil.

Luskavica ali psoriaza je kronična vnetna bolezen, ki v povprečju prizadene od 1 do 3 odstotke prebivalstva bele rase, med črno in rumeno je je občutno manj, medtem ko naj bi južnoameriški Indijanci te bolezni niti ne poznali. Po večini se razvije med 20. in 40. letom starosti, nekoliko več obolelih je žensk. »Bolezen je kronična, kar pomeni, da je ne moremo pozdraviti, lahko pa zelo učinkovito lajšamo simptome. Ne glede na obliko ali vrsto je luskavica nenalezljiva bolezen, po do zdaj znanih podatkih ima velik vpliv dednost, za zagon pa so potrebni še t. i. sprožilci iz okolja,« pojasnjuje dermatologinja Liljana Mervic.

Natančnejši vzroki za nastanek luskavice še neznani

Najbolj ogroženi za nastanek psoriaze so potomci obolelih. »Ti podedujejo nagnjenost k bolezni, kar pa ne pomeni nujno, da se bo luskavica tudi izrazila. Za zdaj poznamo 9 genov, ki so močno povezani z nastankom luskavice. A testiranje svojcev obolelih ni smiselno, saj na potek bolezni ni mogoče vplivati,« dodaja naša sogovornica. Poleg dednosti in dejavnikov, ki jih (še) ne poznamo, luskavico izzovejo tudi dejavniki iz okolja: »Zagotovo so med najpogostejšimi stres, okužbe – predvsem s streptokoki, poškodbe kože in nekatera zdravila.« Zdi se, da na razvoj luskavice neugodno vpliva pitje alkohola, pa tudi debelost.  »Še več,« razlaga asist. Liljana Mervic, »po nekaterih ocenah naj bi gene za debelost in luskavico dedovali skupaj.«

Diagnoza je preprosta, klinična slika praviloma nedvoumna

»Veliko bolnikov pride po pomoč z že doma postavljeno diagnozo. Luskavica se kaže v obliki rdečih plakov (plošč), ki se luščijo. Luske, posledica prekomerne delitve kožnih celic, ki na mestu vnetja nastajajo tudi do desetkrat hitreje kot drugod, so bele. Značilno so prizadeti komolci, kolena, torej mesta, na katerih je koža zelo dražena, pogosto se razvije na predelu nad križem in na lasišču.« Kot pojasnjuje asist. Merviceva, same kožne spremembe včasih niso tako zelo značilne in jih je mogoče zamenjati za kakšno drugo dermatozo, ampak že sama razporeditev plakov, pri čemer so pogosto prizadeti še nohti, omogoča hitro diagnozo le na podlagi klinične slike.

»Veliko bolnikov, najmanj polovico med njimi, luskavica srbi ali peče. Če bolezni ne zdravimo, se plaki zelo zadebelijo in razpokajo, kar je izjemno boleče,« še opozarja sogovornica. Pogost začetek bolezni, še posebej po streptokokni okužbi, je v t. i. gutatni oziroma kapljični obliki. Kožne spremembe so velike kakšen cm in kot kapljice posute po vsem telesu. »Največkrat se stanje po mesecu dni umiri, potem pa se – zelo različno, lahko tudi šele po več letih – pojavi kot značilna kronična oblika v plakih.« Ta je praviloma zelo stabilna in se ne širi. »Če pa se, se prav lahko razširi tako rekoč po vsej površini kože, le po obrazu zelo redko.«