Zdravila

Lidija Pavlovič, mag. farm.
Lidija Pavlovič, mag. farm. (Foto: Diana Anđelić)

Če pozabim vzeti antibiotik

"Ljudje bi morali vedeti, kako dolgo morajo zdravilo jemati, ali ga je treba vzeti pred jedjo ali po njej, ali ima neželene učinke ... Pomembno je tudi zdravstveno stanje, ki je lahko kontraindikacija za posamezna zdravila, na primer astma ali nosečnost. Pri vsem tem so jim lahko v veliko pomoč farmacevti," pravi Lidija Pavlovič, mag. farm., direktorica Žalskih lekarn in predsednica sekcije farmacevtov v javnih lekarnah, ki deluje v okviru Slovenskega farmacevtskega društva.

Ljudje se na vas obračajo zlasti takrat, ko so bolni in potrebujejo zdravila. Bolj malo ljudi pa ve, da farmacevti lahko svetujete tudi ob bolezenskih težavah. Kako poglobljeno je vaše svetovanje?

Naše znanje je precejšnje. Farmacevte je mogoče primerjati z nekakšnimi netopirji, saj smo nekje vmes med kemiki in medicinci. Vsi študenti farmacije poslušajo nekatera predavanja skupaj s študenti medicine ter tako pridobijo zelo poglobljeno znanje iz fiziologije in patologije. Seveda se ne moremo primerjati z zdravniki, zlasti zato, ker nam manjka praktični del, toda naše teoretično znanje je dovolj obsežno, da zmoremo kompetentno svetovati pri skoraj vseh boleznih. Naše svetovanje je usmerjeno predvsem v to, da ljudem, ki pridejo k nam, razložimo, kakšne učinke ima določeno zdravilo, kako deluje, kakšni so neželeni učinki in kako ga je treba jemati.

Kako doseči, da bi se ljudje s svojimi vprašanji večkrat obrnili na vas, da torej ne bi za vsako malenkost hodili k zdravniku?

Z načrtnim delom in osebnim prizadevanjem. To je najbrž lažje izvedljivo v manjšem kraju, kot je denimo Žalec, kjer se ljudje bolj poznamo in si tudi bolj zaupamo. Če ljudje vidijo, da si jim vedno na voljo za dodaten nasvet, da si jim pripravljen prisluhniti in svetovati, če vidijo, da si z akcijami navzoč tudi v širšem okolju, da se povezuješ z vrtci in šolami, se te navadijo in se obrnejo nate. Tako se stke zaupanje. Mislim, da je to ključno, če želimo doseči spremembe.

Omenili ste, da se povezujete tudi z vrtci in šolami. Kako in zakaj?

V vrtcih in šolah prirejamo krajša predavanja o zdravilih, njihovih učinkih in pomenu zdravega življenjskega sloga. Menim, da je zelo pomembno že otroke poučiti o ravnanju z zdravili, saj v otroštvu pridobljeno znanje prenesejo v odraslo dobo.

Katere hitre "zdravniške preglede" lahko ljudje opravijo v lekarnah?

V lekarnah lahko opravljamo manjše diagnostične preglede. Trenutno smo vključeni v večji mednarodni projekt, v okviru katerega skušamo poučiti ljudi o pomembnosti skrbi za nadzor nad krvnim tlakom. Ljudem, ki to želijo, izmerimo vrednosti krvnega tlaka in jim svetujemo, kako naj ravnajo, če je zvišan; svetujemo jim tudi pri nakupu aparata za merjenje tlaka. To dejavnost želimo razširiti še na preventivno merjenje vrednosti krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola. Te meritve za zdaj opravljamo samo ob svetovnem dnevu diabetesa; takrat je odziv ljudi zelo velik.

Zakaj teh meritev ne opravljate vsak dan?

To vprašanje žal še ni zakonsko urejeno. Doreči bo treba natančna pravila tovrstne dejavnosti, poleg tega se bo treba dogovoriti z zdravstveno zavarovalnico, kdo bo kril stroške. Do takrat tovrstnih meritev ne moremo opravljati rutinsko.

Kje vidite svoje mesto, ko gre za spodbujanje oziroma promoviranje zdravja in zdravega življenjskega sloga?

Preventiva je zelo občutljivo področje, ki ga je treba zelo natančno načrtovati. Sami skušamo vplivati na zavest ljudi o tem, kako pomembna je skrb za zdravje, in sicer z akcijami in s predavanji, ki jih prirejamo na različnih ravneh in ob različnih priložnostih. Omenila sem že, da se odpiramo navzven in skušamo z vzgojo vzbuditi zavest o pomenu skrbi za zdravje že pri otrocih. Poleg tega pripravljamo predavanja o zdravem življenjskem slogu in o nujnosti gibanja za vse krajane. Ob svetovnem dnevu zdravja smo že drugič zapored pripravili pohod v okolico Žalca, s katerim smo želeli z lastnim zgledom v praksi pokazati, da je mogoče z voljo doseči marsikaj. Na teh akcijah ljudem delimo anketne liste; izpolnjene ankete so za nas koristna povratna informacija.

Kako je z zdravili v prosti prodaji? Se učinek televizijskih reklamnih sporočil pozna pri prodaji?

Televizija je vsekakor najpomembnejši medij, ki lahko pomembno vpliva na zavest ljudi. S tem seveda ni nič narobe, vendar moramo farmacevti znati ločevati zrnje od plevela in v poplavi najrazličnejših oglasov za zdravila ljudem pravilno svetovati. Prodaja tovrstnih zdravil narašča tudi zato, ker zdravstvena zavarovalnica čedalje bolj krči seznam zdravil s pozitivne liste. Tako je zdaj v prosti prodaji veliko zdravil, ki so bila nekoč na voljo samo na recept. Tem zdravilom pravimo "preklopljena zdravila", ljudje pa jih lahko dobijo brez recepta, na osnovi farmacevtove presoje.

Mar ni tvegano, da so zdravila, ki so bila včasih na voljo izključno na recept, zdaj v prosti prodaji?

S tem se strinjam, zato je toliko pomembneje, da farmacevt v takih primerih dodatno opozori bolnika na možne stranske učinke, ga vpraša, ali sočasno jemlje še katera druga zdravila, ki bi se lahko izključevala ... Prav zato smo začeli razmišljati o skupni bazi anamnestičnih podatkov o bolniku, ki bi bili shranjeni na zdravstveni kartici in v katero bi imel vpogled tako zdravnik kot farmacevt. Tako bi imeli dober pregled nad celostno zdravstveno sliko posameznika, poleg tega bi takoj videli, katera zdravila jemlje. Zamisel je seveda zelo dobra, vendar jo bo v praksi težko uresničiti, saj je problem v varovanju osebnih podatkov. Kar zadeva varnost jemanja zdravil, bi bilo to vsekakor zelo priporočljivo.

Zdravniki pogosto opozarjajo ljudi, da morajo dosledno upoštevati navodila o jemanju zdravil. Zakaj ni vseeno, ali antibiotik jemljemo sedem dni ali pet dni ali če vzamemo zdravilo enkrat na osem, drugič pa na deset ur?

Modeli predpisovanja zdravil, doziranje in časovni razmiki so zelo natančno preštudirani, zato jih moramo upoštevati, če želimo, da bo zdravilo imelo najboljši učinek in da bomo bolezen pozdravili. Če antibiotik nehamo jemati že po nekaj dneh, čeprav bi ga morali jemati deset dni, obstaja velika možnost, da se bo okužba ponovila. Kar zadeva časovne razmike, ni vseeno, kako jemljemo zdravilo. Če želimo, da bo učinkovalo, mora biti v krvi ves čas enakomerna koncentracija zdravila, to pa dosežemo samo tako, da zdravilo jemljemo v predpisanih presledkih. Ker je to pogosto težko, zlasti pri kroničnih boleznih, ki zahtevajo dolgotrajno ali celo doživljenjsko zdravljenje, ali če bolnik jemlje več kot eno zdravilo in ob različnih presledkih, proizvajalci zdravil razvijajo bolnikom prijaznejše načine jemanja, denimo samo enkrat na dan ali celo enkrat na teden. Tako dosežemo, da bolnik bolj sodeluje pri zdravljenju in redno jemlje zdravila, zaradi česar je učinek večji, bolezen pa bolj nadzorovana. Omeniti želim še odmerjanje zdravil. Bolniki so pogosto zelo površni pri jemanju zdravil v obliki suspenzij ali sirupov. To je v nekaterih primerih lahko celo smrtno nevarno. Tako imenovano terapevtsko okno, pri katerem določamo razpon med premajhno koncentracijo zdravila (ki nima učinka) in preveliko koncentracijo zdravila (ki je za bolnika lahko usodna), je pri različnih zdravilih različno veliko. Ker bolnik ne ve, kako veliko je to okno pri posameznem zdravilu, je samopredpisovanje odmerkov nevarno.

Kaj naj storimo, če zdravilu poteče rok trajanja ali če nam po zdravljenju ostane neuporabljena škatlica zdravila?

Če zdravilu poteče rok trajanja oziroma uporabnosti, ga ne smemo več uporabljati. Čeprav ni več uporabno, ga ni pametno zavreči v smeti, ker bi ga lahko našel otrok in bi utegnilo priti do nesreče. Najbolje ga je odnesti v lekarno, kjer ga uničijo po posebnem postopku. Enako velja za zdravila, ki nam ostanejo po končanem zdravljenju. Naj dodam, da se pri pravilnem predpisovanju in predvsem doslednem upoštevanju jemanja zdravil sploh ne bi smelo zgoditi, da bi zdravilu potekel rok ali da bi nam ostala škatlica zdravil. Antibiotik vsekakor ni zdravilo, ki bi sodilo v domačo lekarno; v njej sme biti samo v času bolezni. Zdravnik bi moral predpisati natanko toliko škatlic, kolikor jih je potrebnih za eno terapijo. Tudi kronični bolniki ne bi smeli imeti doma gore škatlic z zdravili, ampak samo toliko, kolikor jih potrebujejo v določenem krajšem obdobju. Pri njih je tudi nadzor nad porabo in (ne)doslednostjo jemanja lažji, ker zdravnik natančno ve, koliko škatlic bi moral bolnik v določenem obdobju porabiti. Na tem področju vidim še veliko dela za farmacevte, ki moramo ljudi primerno izobraziti.

Kakšna bo vloga farmacevta v prihodnosti?

Želim poudariti, da bomo sami oblikovali svojo vlogo. Položaj si moramo utrditi sami. Veliko rezervo vidim v večji usmerjenosti k bolniku, zlasti ko gre za izobraževanje. Poleg tega se bomo morali bolj povezovati ter svoje delo usklajevati z zdravniki in s fakulteto za farmacijo. Glede na vse večji razmah informatike in sodeč po čedalje večjem številu vprašanj, ki jih prejemamo na spletni naslov, se mi zdi, da bodo ljudje veliko več povpraševali po možnosti za internetno prodajo zdravil, s čimer se farmacevti ne moremo strinjati. Sami namreč pod izrazom zdravilo ne razumemo zgolj škatlice, ampak tudi farmacevtov nasvet o uporabi, možnih neželenih učinkih, odmerjanju in podobno. Strinjam se, da bi internet lahko izkoristili za dajanje nasvetov, nikakor pa se ne strinjam z internetno prodajo zdravil. Zavzemam se za spremembe, vendar jih je treba uvajati preudarno.


Preden v lekarni prevzamemo zdravila, bi morali dobiti odgovore na naslednja vprašanja. Preberite jih in jih imejte v mislih naslednjič, ko boste šli v lekarno.

1. Kako zdravilo deluje?

2. Kdaj in kako je treba jemati zdravilo?

3. Kako dolgo je treba jemati zdravilo?

4. Kateri neželeni učinki se utegnejo pojavijo in kako ravnati, če se pojavijo?

5. Ali med jemanjem zdravila lahko vozite avtomobil ali upravljate s stroji?

6. Ali zdravilo lahko uporabljajo tudi otroci?

7. Ali je zdravilo varno uporabljati med nosečnostjo in dojenjem?