Za življenje brez cigarete

(Foto: Shutterstock)

Moč poiščimo v sebi

Tobačni dim vsebuje nikotin, ki sprva občasne, radovedne uživalce pripelje v začarani krog odvisnosti. Čeprav se kadilci zavedajo vseh posledic kajenja, si zatiskajo oči, saj "tisto" in "to" gotovo ne bo doletelo njih … Dokler se ne zgodi klik v glavi. Takrat se namera o opustitvi kajenja spremeni v trdno odločitev za novo, zdravo življenje.

Prenehanje kajenja seveda ni nekaj preprostega, saj gre za zasvojenost. Večini kadilcev uspe opustiti kajenje šele po treh, štirih poskusih. Kar 70 % kadilk in kadilcev želi s kajenjem prenehati. Zato je pomembno, da je na voljo več oblik pomoči, med katerimi lahko izberejo tisto, za katero menijo, da jim bo pomagala. K večjemu uspehu pripomore lastna odločitev posameznika in strokovna pomoč.

Koristi opustitve kajenje
Opustitev kajenja prinese koristi že nekaj minut po tistem, ko kadilec pokadi zadnjo cigareto. Po dvajsetih minutah se umiri srčni utrip, krvni tlak se zniža. Čez nekaj ur se začne zniževati količina ogljikovega monoksida v krvi. Po enem dnevu nekajenja se zmanjša verjetnost za srčni napad. Po nekaj tednih se izboljšata pljučna funkcija in prekrvitev. V nekaj mesecih se zmanjša utrujenost, umirita se kašelj in težka sapa. Po petih letih je tveganje, da pride do možganske kapi, enako kot pri nekadilcih, po desetih pa se tveganje za razvoj pljučnega raka zniža za polovico. Po petnajstih letih nekajenja se tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj izenači s tveganjem nekadilcev.

Raznolika pomoč pri odvajanju
V Sloveniji je na voljo kar nekaj brezplačnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja: od materialov za samopomoč, svetovalnih telefonov in individualnega svetovanja pri osebnem zdravniku do skupinskih zdravstvenovzgojnih delavnic. Za pomoč pri opuščanju kajenja v obliki individualnega svetovanja lahko zaprosimo osebnega zdravnika. V 60 zdravstvenih domovih po Sloveniji potekajo tudi brezplačne skupinske delavnice. Vsem, ki se odločijo za življenjski slog brez cigarete, so na voljo tudi nekatera zdravila za opuščanje kajenja. Že dolgo so znani nikotinski nadomestki v obliki obližev in žvečilk. Obstajajo tudi programi in društva, ki kadilcem pomagajo s skupinskimi terapijami. Nekateri se odločijo za metodo sugestije, ki jo izvaja hipnoterapevt, drugi za akupresuro itn.


USPEŠNA ZGODBA O PRENEHANJU KAJENJA - Zdenka


Moja zgodba s cigaretami ali, bolje rečeno, s cigaretnim dimom se je začela že zgodaj v otroštvu. Neločljiv privesek rok mojih staršev je bila cigareta, ki mi je, tako sem jima vsaj nenehno ponavljala, grenila otroštvo.

In nato sem prižgala  …
Po nekakšni neumnosti sem na neki zabavi prvič pri 30. letih prižgala cigareto in istega večera je sledila še druga in tretja … Že kmalu sem si že kupila svojo prvo škatlico. To odločitev je moja nova kadilska družba pozdravila, še vedno pa je bilo okrog mene nekaj takšnih, ki so to vedenje, čeprav morda neupravičeno, naglas obsojali. Takrat je kadil tudi moj partner, tako da sva se tej navadi vdajala skupaj. Čez dve leti sem si naposled priznala, da sem kadilka. In zelo huda, saj sem pokadila škatlico ali celo več na dan. Pravijo, da so nekadilci, ki so nekoč kadili, najbolj občutljivi na vse, kar je povezano s kajenjem. To morda drži, saj me mati in njen partner (tudi nekdanji kadilec) nista in nista hotela izpustiti iz primeža. Ves čas sta ponavljala: "Kaj ti je bilo tega treba?", "Ali še vedno kadiš?" … Seveda je sledil stavek: "V otroštvu si pa tako nasprotovala kajenju …"

Zdaj pa konec!
Potem sem se po dolgem premisleku in nekaj mesecih tistega "danes je pa res zadnji dan" zares odločila. Vedela sem, da bo treba korenito spremeniti življenje, saj sem poskusila že dvakrat, vendar brez uspeha. Prvih nekaj dni mi je šlo odlično, zdelo se mi je, da je ves svet moj, da bom zmogla, da moja pljuča spet lahko dihajo …

Prva kriza
Potem je nastopila abstinenčna kriza. K sreči sva se tokrat s partnerjem odločila, da prenehava oba. Tako sva se lahko spodbujala in si dokazovala, da zmoreva. Toda dva človeka, ki sta pravkar opustila kajenje, je lahko tudi recept za katastrofo. Bila sva razdražena in slabe volje, lotevala se naju je depresija, skoraj vsak pregovor je vodil v prepir … Ugotovila sva, da potrebujeva pomoč.

Skupaj je lažje
Uspelo nama je tako, da sva začela iskati načine, kako bi preusmerila misli na kajenje in zamenjala obrede, povezane s cigaretami. Vse manj sva zahajala na kraje, kjer bi naju lahko premamila cigareta. Začela sva se intenzivneje ukvarjati s športom, jutranjo kavico sva zamenjala s čajem. Že kmalu sva opazila, da imava manj težav z očmi, saj naju niso več pekle, najini prsti niso bili več rumeno obarvani, oblačila in stanovanje niso več smrdeli … Vključila sva se v spletne skupnosti, kjer so nama ljudje s svojimi izkušnjami in spodbudnimi besedami pomembno pomagali. Namesto "čikpavze" raje spijeva kozarec vode ali opraviva nekaj razgibalnih vaj. Sprva so nama pomagali tudi nikotinski nadomestki, ki jih zdaj ne potrebujeva več. Po šestih mesecih nekajenja se počutiva odlično.

Prvih dni ne pozabiš
Da ne prižgeva, nama je v veliko pomoč tudi misel na to, kako hudo je bilo prvih nekaj dni … Tega resnično nočeva preživljati še enkrat. Všeč nama je, ker sva povsem zamenjala življenjski slog in oba opažava, da se resnično bolje počutiva – imava več energije, več volje do življenja, zdi se, kot da bi kdo v življenje povrnil barve. Tudi želja po cigareti je iz dneva v dan manjša, čeprav se v kakem trenutku slabosti še vedno prikrade. Ampak tokrat nama bo uspelo skupaj.