(Foto: Jupiterimages)

Vaje - sprehodi - tek

V nosečnosti je najpogostejša ortopedska težava bolečina v križu, ki nastane zaradi spremembe drže. Sprememba drže povzroči mehanične spremembe v vezeh in medvretenčnih ploščicah ledvene hrbtenice ter nenehno mišično napetost, ki je potrebna za vzdrževanje ravnotežja. S povečanjem maternice se trebušna stena in trebušna vsebina premakne naprej, trebušno mišičje pa se raztegne. Učinek nosečnosti na anteroposteriorno krivino ledvene hrbtenice in medenice je različen. Večina avtorjev opisuje močnejšo upognjenost ledvenega predela hrbtenice naprej (povečanje ledvene lordoze).

Nekatere spremembe v drži so neizogibne in nastopijo zaradi sprememb v razporeditvi teže. Kakršna je sprememba drže ledvene hrbtenice, takšna je tudi kompenzacijska krivina s preobremenitvijo mišično-vezivnega aparata v prsnem oziroma vratnem delu hrbtenice. Le tako je namreč možno ohranjati ravnotežje. Vsaka sprememba v obliki hrbtenice zmanjša učinkovitost mišic, vezi in medvretenčnih ploščic. Obvretenčno mišičje se hitreje utrudi; to povzroči, da vezi in medvretenčne ploščice vsrkajo več energije, zaradi česar so pod večjim stresom.

Pri nosečnicah s šibkejšim mišičjem in slabšo močjo izravnave ravnotežja nastopi spremenjena drža z "okroglim" hrbtom (povečana ledvena lordoza), ker lahko le tako ohranjajo ravnotežje – in še to zgolj pasivno, ne pa z močjo mišic. Hormonsko povzročene vezivne spremembe utegnejo povzročiti bolečine v sramnični zrasti (pubična simfiza) ter v sklepih črevnice in križnice (sakroiliakalni sklepi). Med nosečnostjo lahko nastopi bolečina v križu, četudi sta drža in hrbtenica povsem normalni. Poleg lordoze, ki se večinoma nanaša na držo in jo je možno popraviti z vajami, je lahko povečana lordoza tudi posledica strukturnih sprememb hrbtenice. Ena od glavnih sprememb je spondilolisteza oziroma spondiloliza, ki pogosto ostane asimptomatska vse življenje. Dodatna obremenitev v nosečnosti lahko prvič v življenju povzroči te simptome.

Preprečevanje
Zgodnje prepoznavanje sprememb v drži, deformacij ali mišično-skeletnih bolezni, ki bi utegnile biti prisotne tudi med nosečnostjo, je ključno za preprečevanje ortopedskih zapletov med nosečnostjo. Z zmernimi vajami za krepitev trebušnega mišičevja je treba začeti zgodaj v nosečnosti, zlasti pri nosečnicah, ki imajo bolečine v križu.

Ker rentgensko slikanje v nosečnosti ni priporočljivo, je dokončno diagnozo – vsaj v prvih mesecih – težko postaviti. V nekaterih primerih  je za postavitev diagnoze možno uporabiti magnetno resonanco. Nastanek bolečine v križu lahko preprečijo pazljivo vodene vaje za držo in osnovna navodila za dinamično držo, ki pomagajo razbremeniti križ. Vsakodnevne vaje, sprehodi ali tek so priporočljivi, saj raziskave kažejo, da zmanjšujejo pogostost hudih bolečin v križu.

Zdravljenje
Nenadno močno in nevzdržno bolečino v križu, ki nastane zaradi preobremenjenih vezi ali spremenjene medvretenčne ploščice, je možno učinkovito omiliti samo s popolnim počitkom. Dnevne dejavnosti je dovoljeno postopno povečevati, ko bolečina začne popuščati.

Dalj časa pa se je treba izogibati sklanjanju, dvigovanju bremen in dolgotrajnemu sedenju. Med zdravljenjem je treba izvajati tudi poseben program vaj, ki najbolje preprečujejo ponovitev težav. Pri odločitvi za kirurško zdravljenje je treba vedno upoštevati morebitne trajne nevrološke poškodbe pri materi, ki bi nastopile, če bi kirurški poseg opustili ali preložili.
 
Hormon relaksin
Eden od vzrokov za bolečine v hrbtenici med nosečnostjo so tudi hormonske spremembe. Hormon relaksin med nosečnostjo mehča vezi v medenici, s čimer omogoči, da ženska lahko rodi. Ker relaksin ne mehča le porodne poti, temveč tudi vezi, ki obdajajo medenico, so medenični in hrbtenični sklepi gibljivejši in s tem manj stabilni. Tako lahko pride do nepravilnih oziroma čezmernih obremenitev teh sklepov, posledica tega pa je bolečina. Ker je raven hormona relaksina najvišja v prvem trimesečju, se lahko bolečine v križu pojavijo že zelo zgodaj v nosečnosti. Z ustrezno terapijo je možno premagati tudi te bolečine.

Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki