Z otroki na pot

  • NN
  • sreda, 02. junij 2010
Tina Srovin, dr. med., spec. pediatrije
Tina Srovin, dr. med., spec. pediatrije (Foto: Diana Anđelić)

Potovalna medicina

Če se na pot v neznane kraje, v katerih obstaja dodatno zdravstveno tveganje, podajamo z otrokom, se moramo še posebno dobro pripraviti. Največja skrb naj bo usmerjena v ustrezno zdravstveno zaščito. Priporočljivo je, da starši vsaj šest do osem tednov pred predvidenim odhodom v tropske kraje obiščejo otrokovega izbranega pediatra, ki bo otroka pregledal in bo imel dovolj časa za vsa preventivna cepljenja, a tudi za tista iz sheme obveznega cepljenja, ki jih otrok še ni opravil, razlaga Tina Srovin, dr. med., specializantka pediatrije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.

To je čas, ko lahko starši otroka temeljito pripravijo na pot. Sogovornica svetuje, naj starši otroka dejavno vključijo v priprave na pot. Otroku naj povedo, kam odhajajo, kaj bodo tam doživeli, mu povejo, da ga čaka veliko lepega, a da bo obenem moral občasno potrpeti ter se prilagoditi drugačnim bivalnim, prehranskim, higienskim in kulturnim okoliščinam. Ker v tropske kraje potujemo z letalom, naj starši otroka že nekaj dni prej začnejo navajati na drugačen ritem spanja in hranjenja, saj je že sprememba bioritma lahko vzrok za težave, tudi vedenjske, poudarja Tina Srovin. Na letalu, ki je varna oblika potovanja tudi za zdrave dojenčke, naj starši poskrbijo za izenačevanje pritiska. Manjšega otroka naj mamica podoji ali mu da stekleničko, večji pa lahko žvečijo žvečilni gumi. Večina letalskih družb vztraja pri tem, da imajo tudi manjši otroci svoj, posebej prilagojen varnostni sedež.

Previdnost zaradi poškodb

Statistično gledano otroke na potovanju najbolj ogrožajo poškodbe in utopitve, zato morajo starši še posebno paziti na varnostne ukrepe in jih upoštevati. Otroci morajo biti v avtu vedno pripeti z varnostnim pasom oziroma sedeti v otroškem sedežu. Ker so v tropskih krajih prevozna sredstva pogosto v vprašljivem stanju in prenapolnjena, sogovornica priporoča izbiro resda dražjih, vendar varnejših avtobusov in taksijev. Nikakor pa naj se družine ne vozijo naokrog v kombijih, v katere se hkrati vkrca dvajset in več potnikov. Otroke je treba ustrezno zaščititi pred vročino in soncem. Previdnost velja tudi pri kopanju, tako v stoječih kot deročih vodah. Posebna previdnost velja stoječim vodam, in sicer zaradi možnosti okužbe z mikrobi.

Skrb za higieno in hrano

Prehranjevanje in umivanje sta gotovo med najpomembnejšimi dejavniki, na katere morajo biti starši pozorni, pravi sogovornica. Dojenčke naj mamice dojijo ali hranijo z mlečno formulo, ki jo pripravijo z ustekleničeno vodo. Za večje otroke velja zlato pravilo, enako kot za odrasle: "Boil it, cook it, peel it or forget it!" ("Prevri, prekuhaj, olupi ali pozabi!"). Hrano je treba skrbno oprati in pripravljati izključno z ustekleničeno vodo. Paziti je treba tudi pri umivanju zob. Načeloma voda iz pipe za umivanje zob za odrasle ni problematična, ker ti vodo izpljunejo. Otroci pa vodo običajno pogoltnejo in ker je za otroke potrebnih manj klic, da se okužijo, lahko že manjše količine popite vode povzročijo prebavne težave.

Ker so otroci navadno veliki ljubitelji živali, morajo starši paziti, da ne božajo potepuških psov, ker obstaja nevarnost stekline. Otroka, zlasti mlajšega, je treba ves čas spremljati in paziti, da ne daje v usta zemlje ali različnih predmetov. Sogovornica svetuje, naj imajo manjši otroci s seboj kartico z osnovnimi podatki v primeru odtujitve.

Je kaj resnejšega?

In kdaj starši vedo, da je z otrokom nekaj narobe? Najpomembnejše je opazovanje otroka. Ker starši otroka najbolje poznajo, bodo vedeli, kdaj povišana temperatura zahteva zdravniško obravnavo. "Pri otrocih je težava v tem, ker se pri njih več različnih bolezni lahko kaže s podobno klinično sliko (denimo z bolečinami v trebuščku in povišano telesno temperaturo). V tropih vsaka vročina, ki nima jasno lokalizirane okužbe, pomeni sum, da gre za malarijo, zato je treba otroka odpeljati k zdravniku," opozarja sogovornica. Poudarja, da je pri malariji najpomembnejša zaščita pred piki komarjev in prejemanje zdravil za preprečevanje okužbe. Pri otrocih je varna zaščita z sredstvi, ki vsebujejo manj kot 30 odstotkov DEET, priporoča pa tudi uporabo zaščitnih sredstev za obleko. Nekatera zdravila za preprečevanje malarije so zaradi neželenih učinkov pri otrocih kontraindicirana, zato je treba pred potovanjem v dežele z malarijo posebno pozornost nameniti tej zaščiti.

Tudi za drisko, najpogostejšo težavo na potovanjih, velja podobno. Vsaka mama ve, kakšno je običajno odvajanje otroka in če se število odvajanj močno poveča, če je blato krvavo, pri tem pa ima otrok še visoko temperaturo, je treba k zdravniku. Če je driska blaga in če otrok spije več tekočine, kot je odvede, lahko starši sami nadzirajo potek driske in zdravniška pomoč praviloma ni potrebna. Pomembno je, da imajo s seboj pripravek za rehidracijo, ki jim ga da pediater ali zdravnik v ambulanti za svetovanje popotnikom. Zdravnik jim tudi pove, kateri so znaki dehidracije (suh jezik, vdrte oči in velika mečava pri dojenčkih, utrujenost, zaspanost in razdražljivost in zlasti odvajanje manj urina). Če otrok bruha, mu morajo starši dajati tekočino po žlički vsakih nekaj minut. Če rehidracija ni uspešna, mora otrok k zdravniku, ki mu bo izgubljeno tekočino nadomeščal intravenozno. Preventivno prejemanje antibiotikov za preprečevanje potovalne driske sogovornica odsvetuje.

Potek tropskih bolezni praviloma težji

Če otrok zboli za katero od tropskih bolezni, je njen potek v primerjavi z odraslimi osebami praviloma težji. Za malarijo velja, da otroci večkrat zbolijo za zapleteno obliko kot odrasli in tudi smrtnost zaradi te bolezni je najvišja v starosti do petih let. Težava je v tem, da je klinično sliko pogosto težko prepoznati, saj se lahko izraža le z bruhanjem, drisko in vročino. Pri otrocih pomeni veliko težavo tudi dehidracija, saj imajo manjše zaloge tekočine v telesu in zato hitreje dehidrirajo.

In kako naj starši ravnajo v primeru bolezni? Če je z otrokom hudo, pravi sogovornica, mora otrok poiskati zdravniško pomoč že na potovanju. Takoj ko je otrok dovolj stabilen za pot, naj se družina vrne domov, saj sprva ni jasno, kako se bo bolezen razvijala.

Doma k zdravniku

Ko se družina vrne s potovanja, je potrebna takojšnja pediatrična obravnava simptomatskih otrok. Tina Srovin svetuje, naj starši na preventivni pregled odpeljejo tudi otroke, ki so navidez povsem zdravi. Izbranega pediatra naj seznanijo s potovanjem in z morebitnimi zdravstvenimi težavami na poti. Zdravnik otroka pregleda, pomembno je, da pretipa jetra, vranico in bezgavke ter po potrebi odvzame še krvno sliko in blato na parazite, saj je parazitarnih bolezni po vrnitvi iz tropov največ. S tem previdnostnih ukrepov še ni konec. Sogovornica opozarja, da morajo biti starši še vsaj šest mesecev po vrnitvi s poti pozorni na morebitne znake bolezni, saj pri nekaterih oblikah malarije lahko zbolimo celo dve leti po vrnitvi domov.

Kdaj na pot?

Mnenja o tem, ali je z otrokom sploh smiselno iti na pot, so deljena. Obilko, čas in trajanje potovanja je treba prilagoditi otrokovi starosti in zdravstvenemu stanju. Starostno mejo je težko postaviti. Mnenje pediatrov je, da naj bi starši v tropske kraje odhajali z večjimi otroki, nikakor pa naj se z dojenčki ne podajajo v kraje, kjer so povzročitelji malarije odporni proti klorokvinu. Tovrstna potovanja niso priporočljiva za otroke z različnimi kroničnimi boleznimi, predvsem tistimi, ki slabijo imunski sistem. Če so starši strastni popotniki, jim sogovornica svetuje, naj se z majhnimi otroki raje odpravijo v kraje, ki so tudi lepi, a imajo višji higienski standard, boljšo zdravniško oskrbo in varnejša prevozna sredstva.

Najnižja možna starost za začetek cepljenja

Tuberkuloza: ni omejitev
Ošpice, mumps, rdečke: 12 mesecev
Ošpice samostojno: od 6 do 11 mesecev
Davica, tetanus, oslovski kašelj: 6 tednov
Otroška paraliza (mrtvo cepivo): 6 tednov
Haemophilus Influaenze tip B: 6 tednov
Hepatitis A: 2 leti
Hepatitis B: ni omejitve
Steklina: ni omejitve
Meningokok: 3 mesece
Japonski encefalitis: 12 mesecev
Gripa: 6 mesecev
Rumena mrzlica: 9 mesecev
Tifus: 2 leti
Kolera: 6 mesecev

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki