8 korakov do slabega imunskega sistema

(Foto: Shutterstock)

Neustrezen življenjski slog in napačno razumevanje zdravja iz dneva v dan sistematično uničujeta naš imunski sistem. Poglejmo, kaj vse nevede počnemo svojemu »nič hudega slutečemu« imunskemu sistemu.

1. S čim hranite kožo?

Narava je naše telo zavarovala z največjim organom − s kožo! Normalen pH kože preprečuje, da bi se v naše telo vtihotapljali vsiljivci. S tem namenom loj vsebuje sestavino, ki razkraja celično ovojnico nekaterih virusov in bakterij. Toda pH kože sistematično uničujemo z milom, depilacijskimi kremami, dezodoranti, agresivnimi losjoni … Večina konvencionalne kozmetike vsebuje tako imenovane pospeševalce vpijanja, ki delujejo tako, da kožo odprejo, da bolje vpije kremo. Toda pri tem se v telo pritihotapi še marsikaj, kar se po normalni poti ne bi moglo. Tako si virusi, bakterije ter marsikatera glivica in zajedavec lažje utrejo pot v telo. S čim pa vi hranite svojo kožo?


2. Dovolj pijete?

Telo je predvidelo notranjo raven obrambe, in sicer v želodcu. Tam naj bi se obdelale vse snovi in se preobrazile v potrebne surovine. Želodec s tem namenom izloča kislino. Preden se izloči želodčna kislina, naše telo izloči bikarbonatno raztopino, s katero zalije stene želodca in tako prepreči, da bi kislina prišla v stik z njim. Če naj bo želodčna stena optimalno zavarovana, je potrebno kar nekaj tekočine (1,5 litra na dan). Če v telesu ni dovolj vode, ki bi jo telo usmerilo v ta namen, skuša zmanjšati tudi izločanje kisline, da nam ne bi škodovala. Večina ljudi je dehidriranih, zaradi česar je izločanje potrebne kisline navadno slabo, posledično pa je upočasnjena tudi prebava. Tako obilo snovi nadaljuje pot, ne da bi se pred tem razgradile. Tako si škodujemo na več ravneh. Pri vsej hrani, ki jo pojemo, ostajamo brez potrebnih hranil. Neprebavljena hrana konča v debelem črevesju, kjer, milo rečeno, razkraja in zastruplja telo.

Če je kri zadolžena za oskrbo s hranili in dejavno uničevanje vsiljivcev, limfa telo čisti. Iz telesa spravlja vse strupe, uničene viruse in druge odvečne snovi. Tudi zato je pomembno, da dovolj pijemo. Če nam pogosto primanjkuje vode, ima limfa pri opravljanju svojega dela velike težave. Tudi kri, ki pri dehidraciji izgubi do osem odstotkov svoje količine, postaja lena, gosta in prekisla, da bi lahko odplavljala strupe iz bezgavk. V njih se nabira vse več »smeti«, ki ne morejo nadaljevati svoje poti do izločal.

3. Imate dobro prebavo?

Pri dobri prebavi, ki je temelj imunskega sistema, igra pomembno vlogo pravšnje ravnovesje med mlečnokislinskimi bakterijami, saj omogoča ustrezno razgradnjo hrane. Če v telesu prevladujejo kvasovke, pride do procesov vrenja in gnitja hrane. Probiotike vsebujejo tudi mlečnofermentirani napitki, kislo zelje in repa, fermentirani sok iz rdeče pese, sojin miso in tempeh. Mlečnokislinske bakterije uničujejo številni E iz prehrane, ostanki pesticidov in strupi, ki jih zaužijemo kako drugače, rafinirana hrana, veliko mesa in antibiotiki. Če želite izboljšati odpornost, se je treba razkisati oziroma skrbeti za pravo pravšnjo mlečnokislinskih bakterij, to pa pomeni uživanje veliko več svežega sadja in zelenjave ter veliko manj industrijsko predelanih živil, škroba ter mlečnih in mesnih izdelkov.


4. Se znate boriti s stresom?

Po raziskavah Združenje ameriških psihologov kronični stres zelo oslabi odziv imunskega sistema. Podobno se zgodi tudi takrat, ko smo že bolni – stres namreč le še poslabša simptome. Zaradi obremenitev in stresa potrebujemo veliko več koristnih snovi, kot jih premore konvencionalno in industrijsko pridelana hrana. Po naravni poti lahko veliko vitaminov zaužijemo z uživanjem sveže cejenih sokov, pivskega kvasa (skupina B-vitaminov), alg, soka aloje vere in soka ječmenove trave. Naravni vitamin C je najti v pripravkih iz posušene acerole − seveda, če so res 100-odstotni. Rudnine, ki so za telo »užitne«, dobite z uživanjem slanice himalajske (kristalne/ajurvedske) soli, alg, aloje vere, koralnega kalcija …

5. Pustite vročini, da »oddela« svoje

Inteligentni imunski sistem ve, da je večina virusov termolabilnih. Namesto da bele krvničke pregledujejo vsako celico, vaš obrambni sistem preprosto obrne kazalec na termostatu in vas segreje za nekaj stopinj. Kjer koli že so virusi, se »scvrejo«; tako jih telo onemogoči pri nadaljnjem razmnoževanju. Le umiriti se je treba in pustiti telesu, da »oddela« svoje. Kadar zbolimo, pogosto zbijamo telesno temperaturo, s čimer virusom omogočimo, da se veselo razmnožujejo naprej. Če to redno ponavljamo, imunski sistem dojame, da ga ne potrebujemo več, in kaže vse manj vneme pri opravljanju svojega dela.

6. Si vzamete čas za družbo?

Manj se družimo, večja je verjetnost, da bomo zboleli in preplavili telo s tesnobnimi kemikalijami. Raziskave pravijo, da se ljudje, ki imajo vsaj šest bližnjih prijateljev, kar štirikrat bolje borijo proti virusom kot tisti, ki jih imajo manj.

7. Dovolj spite?

Raziskovalci Univerze v Chicagu so ugotovili, da če zgolj enkrat na teden spimo samo štiri ure na dan, naše telo ustvari za polovico manj protiteles, ki se borijo proti virusom gripe, kot če vsako noč spite najmanj sedem ur in pol. Večina odraslih potrebuje od sedem do devet ur nepretrganega spanja na noč.

8. Pojeste veliko sladkarij?

Nedavne raziskave, objavljene v reviji American Journal of Clinical Nutrition, so pokazale, da 100 g sladkorja na dan pomembno onesposobi bele krvničke za boj proti bakterijam, in to še pet ur po tistem, ko smo zaužili sladkor.

In še nasvet za konec: ker smo vajeni »ekspresnih« antibiotikov in protibolečinskih pripravkov, pričakujemo, da bomo tudi učinke sprememb življenjskega sloga začutili takoj po – še posebno, če smo predtem telesu vztrajno dajali napačne ukaze. Samo vztrajnost prinese rezultate!

Naravne in hitre rešitve – ko je že prepozno

  • Najbolj znano zelišče na tem področju je ameriški slamnik − škrlatna ehinaceja (Echinacea purpurea). Pripravek imejte pri roki in ga uporabite takoj, ko začutite, da se nekaj »kuha«. Pravi trenutek je tudi takrat, ko v pisarni ali doma vsi začnejo smrkati in kihati. Najučinkovitejši je alkoholni izvleček cele sveže rastline, v katerem so cvetovi, listi in korenina.
  • Če se vam v grlu in sinusih nabira sluz, uživajte več pekočih jedi ter se izogibajte pšenici in mleku v vseh oblikah (izjema je sirotka).
  • Če je razdražena sluznica grla, hitro deluje prevretek iz ingverja. Poskusite lahko tudi z žlico medu, v katero vmešate žlico cimeta. Na voljo vam je tudi grgranje močnega žajbljevega čaja ali molkosana (koncentrirana fermentirana sirotka).
  • Pri kašlju si lahko pomagate z izvlečkom bršljana, ki redči sluz in sprošča bronhije.



Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Vsi Viva strokovnjaki