Zdravstvena tveganja na potovanjih

(Foto: Dreamstime)

Super nasveti za potovanja!

S kakšnimi težavami se srečujemo med bivanjem v tujini? S čim naj se opremijo potniki, preden zapustijo domači kraj? Kako potovati in kako spoznati bolezni, ki so zakoreninjene v posameznih oddaljenih krajih?


Zakaj sploh potujemo?

V človeški naravi je "kodirana" želja po potovanjih ter spoznavanju novih krajev, ljudi, kulturnih znamenitosti, drugačnih podnebij. Uresničitev te želje je vse bolj realna, saj turistične agencije ponujajo dobro organizirana potovanja. K odločitvi za pot prispevajo tudi številni spletni brskalniki, ki omogočajo rezerviranje letalskih vozovnic in hotelske namestitve.

Hitro obvladovanje večjih razdalj z uporabo sodobnih prevoznih sredstev, predvsem letal, je sestavni del vsakdana, čeprav pri potovanjih največkrat uporabljamo različna prevozna sredstva. Izkušnje nas učijo, da se kljub vsem tveganjem, ki smo jim izpostavljeni, največkrat vrnemo domov zdravi, spočiti in polni novih načrtov.
Največji del potnikov potuje kot turistov; manj ljudi gre za poslovna potovanja, obisk družine v tujini, izobraževanje ali romanje. Potujejo ljudje vseh starosti.

V Evropi je med odraslimi potniki več kot 8 odstotkov potnikov, starejših od 60 let. Prav starostniki, otroci in nosečnice si zaslužijo dodatno pozornost, ko gre za zdravstvena tveganja.

Potnik pred odhodom največkrat poišče zdravstvene nasvete pri izbranem zdravniku, redkeje pa v posebnih ambulantah za potnike, potovalnih agencijah, pri prijateljih, na spletnih straneh, v knjigah/revijah, pri farmacevtih, medicincih dela, veleposlaništvih/konzularnih zastopstvih in letalskih družbah.

In vendar bi se moral vsak odgovoren popotnik pripraviti oziroma zaščititi še pred odhodom v tuje kraje. Med naloge, ki jih je treba opraviti pred potovanjem, spadata tudi priprava na zdravstvena tveganja in pravočasna zaščita.
Dosedanja spoznanja potrjujejo znano dejstvo, da se potniki razmeroma pozno oglasijo v ambulantah za potnike, kjer ponujajo nasvete za ohranjanje zdravja, izvajajo zaščitna cepljenja za posamezna območja in predlagajo zaščito z zdravili, predvsem proti malariji.

Prizadevanja, da naj bi potnik ozaveščeno in odgovorno pravočasno prevzel skrb za lastno zdravje, so že stekla. To pomeni, da bi se potnik začel cepiti proti nekaterim boleznim vsaj en mesec, še bolje pa pol leta pred odhodom. Tudi s protimalarično zaščito mora začeti vsaj en teden pred potovanjem.

Več o nevarnostih

Zdravstvena tveganja se razlikujejo od kraja do kraja, praviloma pa so večja kot v domačem kraju. V Nepalu in drugih krajih z visoko nadmorsko višino nas ogroža višinska bolezen, na maratonih v Sahari piki žuželk, v Avstraliji piki strupenih kač, prav povsod pa nam grozijo nekatera tveganja, ki jih posebej predstavljamo.

Prometne nezgode in poškodbe

Dogajajo se povsod, tako v večmilijonskih mestih kot v odmaknjenih krajih. Potniki v Limi, prestolnici Peruja, pogosto pogrešajo prometne semaforje, v New Yorku pa jih marsikdaj ne upoštevajo. Povsod po svetu je slišati obilo poulične, a tudi avtomobilske "glasbe": zvokov zavor, trobljenja ... In pešci tečejo, se smehljajo in s kljubovanjem skušajo premagati strah pred prometnim hrupom, nezgodami, poškodbami. Celo živali zaidejo na cesto, alkohola pa je tako ali tako povsod preveč ...

Opozorila prihajajo tudi od zdravstvenih delavcev z manj razvitih koncev sveta; potnike iz razvitih držav, ki se odpravljajo na njihovo ozemlje, želijo čimbolj pripraviti na urejanje zavarovalnine ob morebitni prometni nezgodi ali poškodbi. Zaradi pomanjkljive opremljenosti, neažurnega prevoza ponesrečenca ter pomanjkljive oskrbe z zdravili in cepivi, moramo pred odhodom poskrbeti za ustrezno obliko zdravstvenega zavarovanja med bivanjem v tujini. Svetujejo tudi, da se pri reševanju problemov, povezanih s prometno nezgodo (predvsem prevoza ponesrečenca), karseda opiramo na zavarovalniško podporo iz domačega kraja.

"Lastne" bolezni

Med priprave na pot spada tudi dobra oskrba z zdravili, predvsem za kronične bolezni, ki pestijo posameznika. Predvsem starejšim bolnikom svetujejo, naj s sabo na pot vzamejo zadostno količino zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, boleznim srca in drugim boleznim, ki zahtevajo redno zdravljenje. Na tovrstne bolezni ugodne vpliva bivanje v hribovitih krajih, združeno z zmernimi telesnimi obremenitvami.

Bolezni prebavil

Že vrsto let svetujemo potnikom pitje ustekleničene vode, uživanje dobro prekuhanih živil, lupljenje sadja, odpovedovanje sladicam in druge ukrepe, ki zmanjšajo tveganje za nastanek črevesnih okužb. Kljub nasvetom črevesne okužbe še naprej prednjačijo med nalezljivimi boleznimi in še najbolj ogrožajo potnike. Število potnikov s tovrstnimi težavami se ne zmanjšuje.

Oralna rehidracija, ki jo izvajamo s pitjem sveže pripravljene raztopine elektrolitov in sladkorja (pri nas je na voljo Nelit, ki ga proizvaja Lek), je osnova zdravljenja vseh drisk, neodvisno od njihovega povzročitelja. S pripravkom nadomeščamo sprotne izgube tekočine in elektrolitov in se tako izognemo morebitni usodni dehidraciji - izsušitvi, zlasti pri otrocih. Zdravilo je v naših lekarnah na voljo brez recepta.

Med zdravila, ki prispevajo k skrajšanju tovrstnih težav, spadajo tudi Linex, Loperamid in medicinsko oglje. Na seznamu zdravil za zdravljenje driske so tudi različni antibiotiki, predvsem kinoloni, ki jih predpisujemo pri nekaterih bakterijskih okužbah. Proti amebam, giardiam in drugim zajedavcem so na voljo posebna protiparazitarna zdravila.
Nekatere okužbe, pri katerih povzročitelj vstopa v organizem prek prebavil - trebušni tifus, hepatitis A, polio in kolera -, preprečimo s pravočasnim cepljenjem.

In še o cepljenjih

Že nekaj mesecev pred odhodom na pot se prepričajmo, ali smo bili v otroštvu cepljeni proti tetanusu, davici, otroški ohromelosti, ošpicam, rdečkam in mumpsu. Če je treba, opravimo manjkajoča cepljenja. Pozorni bodimo predvsem na zaščito proti tetanusu; poživitvene odmerke priporočamo na vsakih deset let. Cepljenje proti meningokoknemu meningitisu je obvezno za potnike, ki se odpravljajo v Savdsko Arabijo, priporočamo pa ga tudi potnikom, ki potujejo v nekatere države centralne Afrike ali v Indijo.

Cepljenje proti rumeni mrzlici spada med obvezna cepljenja. Mednarodno spričevalo o opravljenem cepljenju je treba predložiti ob vstopu v nekatere afriške in južnoameriške države; ta zahteva bo veljavna še dolga leta, ker se razmere, ki pogojujejo nastanek te bolezni, nikakor ne izboljšajo.
Mlajše potnike vse pogosteje cepimo s cepivom, ki ponuja sočasno zaščito proti virusoma hepatitisa A in hepatitisa B. V nasprotju z virusnim hepatitisom A, ki vstopa v organizem prek prebavil, se virus hepatitisa B prenaša predvsem s spolnimi stiki in z okuženimi iglami. Vse bolj se potrjujejo dognanja o dolgoletni zaščiti po opravljenih tovrstnih cepljenjih. Zaščita proti hepatitisu A naj bi trajala celo 25 let, priporočajo pa jo tudi za sredozemsko ozemlje.

Na voljo je tudi cepljenje proti steklini. Priporočamo ga potnikom, ki se odpravljajo na ozemlje jugovzhodne Azije - to zlasti velja za Indijo - in Afrike. Pri odločanju o potrebi po cepljenju, upoštevamo potnikovo starost, poklic, vrsto potovanja (poslovno ali turistično) in morebitna dosedanja cepljenja proti steklini. Potnik naj se izogiba stikom z neznanimi živalmi. Na osnovi študije, ki smo jo opravili v Sloveniji, potnikom odsvetujemo predvsem stike s psi, mačkami in opicami, saj prav te živali največkrat poškodujejo potnike. V primeru ugriza stekle živali je nujno takojšnje cepljenje.

Že skoraj 90 odstotkov potnikov, ki se iz Evrope odpravljajo na potovanja v manj razvite kraje, je bilo cepljenih proti trebušnemu tifusu. Zaščitna vrednost novejših cepiv opravičuje nadaljnja prizadevanja.

Kaj z nogami

Boleče noge spremljajo potnike na daljših potovanjih z avtomobilom, avtobusom, vlakom in zlasti z letalom. Težave preprečimo ali omilimo z različnimi mazili, ki so na voljo v lekarnah, s premikanjem spodnjih okončin in primerno obutvijo.
Vsem, ki se želijo izogniti razmeroma redkemu, vendar nezanemarljivemu tveganju za nastanek trombotičnih strdkov v venah spodnjih okončin, priporočamo uporabo elastičnih dokolenk z zmerno kompresijo in jemanje nizkih odmerkov aspirina.

Žuželke

Migracija žuželk kot posledica večjih gradbenih posegov v okolje je v zadnjem času kriva za razmah denge, malarije, rumene mrzlice, japonskega meningoencefalitisa in nekaterih drugih bolezni. Zaščita z repelenti, ki odganjajo mrčes, zaščitnimi mrežami, zdravili ali cepivi je nadvse dobrodošla.

Ali bomo še potovali?

Potovanja nam razkrivajo naravne lepote, zgodovinske kraje in predvsem ljudi z nekoliko drugačnim življenjskim stilom. Pričakujemo in največkrat tudi doživimo, da nas domačini sprejmejo z dobrodošlico. Hvaležni smo jim za prijetna srečanja in jim izražamo spoštovanje. Spoštovali naj bi tudi njihove krajevne običaje, oblačila, obnašanja, versko prepričanje in izražanje čustev.
Obenem pa si ne moremo dovoliti, da bi nas izkoriščali. Razumljivo je, da domačini doživljajo potnika kot premožno osebo, ki pa naj se nikakor ne bi obnašala preveč potratno. Zavedajmo se, da naše obnašanje pušča sledi oziroma utira pot morebitnim nadaljnjim prijetnim stikom domačinov z novimi potniki iz naših krajev.

Vedno s kondomom

Pripravljenost na tveganja, ki jih prinaša spolnost, sloni predvsem na uporabi kondoma in na abstinenci. Čeprav je uporaba kondomov pri naključnih spolnih odnosih nujna, raziskave kažejo, da jih vzame na pot samo nekaj odstotkov potnikov.

Virus HIV se nezadržno širi povsod, zlasti na ozemlju jugovzhodne Azije, Srednje in Južne Amerike, vzhodne Evrope in drugje. Tudi sifilis, klamidialne okužbe in gonoreja so na pohodu povsod po svetu.
Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Veronika Podgoršek

dr. Veronika Podgoršek psihoterapevtka

Vsi Viva strokovnjaki