Cepljenje - so očitki nasprotnikov cepljenja upravičeni?

Zdajšnji osnovni princip izdelave cepiv se ne razlikuje prav veliko od tistega, ki so ga vzpostavili kitajski zdravilci, zelo drugačni so le načini in tehnologija. Ideja cepiva je v tem, da v telo vbrizgamo oslabljen virus/bakterijo povzročitelja bolezni, ta pa v organizmu sproži nastanek protiteles in ga varuje pred boleznijo, če bi vanj kdaj pozneje vstopil živ povzročitelj.
Zdajšnji osnovni princip izdelave cepiv se ne razlikuje prav veliko od tistega, ki so ga vzpostavili kitajski zdravilci, zelo drugačni so le načini in tehnologija. Ideja cepiva je v tem, da v telo vbrizgamo oslabljen virus/bakterijo povzročitelja bolezni, ta pa v organizmu sproži nastanek protiteles in ga varuje pred boleznijo, če bi vanj kdaj pozneje vstopil živ povzročitelj. (Foto: Shutterstock)

Do zdaj je farmacevtska znanost razvila cepiva proti številnim nalezljivim in nenalezljivim, vendar potencialno usodnim boleznim, zaradi katerih lahko celo umremo, saj proti njim ni učinkovitega vzročnega zdravljenja. S cepljenjem, zlasti s sistematičnim cepljenjem otrok proti otroškim nalezljivim boleznim, je stroka dosegla, da se z boleznimi, ki se jih starejše generacije še spominjajo, saj so za njimi zbolelinjihovi vrstniki ali pa celo sami, dandanes takorekoč ne srečujemo več. Govorimo o mumpsu, rdečkah, otroški paralizi, davici, oslovskem kašlju, ošpicah … Toda to še ne pomeni, da tudi povzročiteljev ni več. Nasprotno. Ti so še vedno prisotni, le da jim je odvzeta moč, saj je velika večina populacije cepljena. Prav zato lahko brez kančka obotavljanja trdimo, da je cepljenje eden od največjih dosežkov sodobne medicine in ukrepov javnega zdravja.

Zaščito zagotavlja le visoka precepljenost

Cepljenje nedvomno omogoča zaščito pred nalezljivimi boleznimi, vendar mora biti za kolektivno zaščito cepljenih vsaj 95 odstotkov populacije. Če je ta prag dosežen, pojasnjuje doc.dr. Marko Vudrag z Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica,povzročitelj nalezljive bolezni (virus ali bakterija) ne more zakrožiti. "Kolektivna imunost seveda velja le za nalezljive bolezni. Pri drugih boleznih, kot staklopni meningoencefalitis in tetanus, je potrebna individualna zaščita. Če proti njim nismo cepljeni, so lahko cepljeni vsi drugi, pa nam to ne bi prav nič pomagalo," pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bi se ob morebitnem padcu precepljenosti zanesljivo vrnile tudi nalezljive bolezni. Zaradi nekaterih medicinskih indikacij (hude alergije, nekatere bolezni osrednjega živčnega sistema …) nekateri otroci ne smejo biti cepljeni, saj bi jim to škodovalo. Takšni posamezniki so kljub temu zaščiteni – ščitijo jih cepljeni vrstniki, seveda ob zadostni precepljenosti.

Le simptomatsko zdravljenje

In kaj bi se zgodilo v takem primeru? Nič lepega. Asist. Marko Pokorn z Infekcijske klinike UKC Ljubljana pravi, da bi imeli veliko težav z zdravljenjem otrok, zlasti v primeru večjih epidemij. Prostora v bolnišnici imajo že zdaj (pre)malo, še večjo težavo pa pomeni zdravljenje. Za večino otroških bolezni, ki se zaradi precepljenostine pojavljajože vrsto let in celo desetletij, namreč ni vzročnih zdravil. Na voljo je le simptomatsko zdravljenje, denimo zbijanje povišane temperature, dodajanje tekočin in podobno.


Obvezno ali prostovoljno cepljenje?

Cepljenje je medicinski ukrep, ki sodi med najvarnejše, tako vsaj kažejo podatki, ki jihzbirajo v registru neželenih učinkov. "Popolnoma varen in stoodstotno zanesljiv pa ni noben postopek v medicini, nobeno zdravilo in nobeno cepivo," pravi prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. "Če mi nekdo zagotovi, da bo na milijon odmerkov oziroma cepljenih ljudi umrl en človek, je to zelo hudo. Vendar pa je to glede na koristi cepljenja, torej zaščito tolikega števila ljudi pred nalezljivimi boleznimi, kljub vsemu izredno varen postopek. Naj povem, da je statistika ugodnejša in beležimo manj kot eno smrt na milijon cepljenih ljudi, kar cepljenje uvršča med najvarnejše ukrepe v farmakologiji in medicini nasploh."

Kljub temu se prav glede(ne)potrebnosti, predvsem pa obveznosti cepljenja dviguje vse več prahu in nasprotovanja. Vse glasnejše so zahteve po odpravi obveznega cepljenja dojenčkov in predšolskih otrok. Starše, ki zdaj zavračajo redno cepljenje, mora izbrani pediater po zakonu prijaviti inšpekcijski službi, zagrožena pa je tudi denarna kazen. Na začetku novembra je skupina staršev ministru za zdravje predala peticijo s pet tisoč zbranimi podpisi v podporo odpravi obveznega cepljenja, kar utemeljujejo tudi s tem, da je Slovenija med redkimi evropskimi državami, ki tega še ni storila.

Kako stroka gleda na tovrstne pritiske in zahteve? Dr. Vudrag: "Kolektivno zaščito pred nalezljivimi boleznimi lahko dosežemo le z dovolj visoko stopnjo precepljenosti, ki jo zdaj imamo, zato se nalezljive bolezni, ki so v programu obveznega cepljenja, tako rekoč ne pojavljajo. Stroke ne zanima, ali je cepljenje obvezno ali ne, zanima nas le varnost pred nalezljivimi boleznimi in posledično zadostna precepljenost, ki zagotavlja to varnost. Pri tem tudi sledimo cilju enakih možnosti za vse otroke – z najboljšo zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Menim, da ni tako zelo pomembno, kakšno obliko cepljenja imamo, pomembno je, da stroka s starši pravilno in ustrezno komunicira o cepljenju, da jim ponudi pravilne informacije. Širši javnosti in nasprotnikom cepljenja je treba strpno in argumentirano pojasniti, kakšne so lahko posledice neprecepljenosti zaradi nalezljivih bolezni, proti katerim cepimo,"razlaga sogovornik in dodaja, da v marsikateri razviti državi cepljenje resda ni več obvezno, toda če želite otroka vpisati v vrtec ali se vpisati na univerzo, morate predložiti dokazilo o opravljenih cepljenjih.
Članek se nadaljuje »


Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki