Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Fibromialgija


(stran 5 od 8)



Menite, da se bodo v prihodnje razmere kakorkoli izboljšale in bodo bolniki pri zdravniku naleteli vsaj na več razumevanja?

Glede tega sem optimističen. Spomnite se samo, kako smo pred dvajsetimi leti obravnavali borelijo ali AIDS. Bolniki so imeli prav tako nedorečene simptome, in marsikoga, zlasti z borelijo, so prav tako označili za hipohondra in ga odpravili, čeprav je imel velike težave, ki jih danes poznamo in predvsem priznamo, zlasti zato, ker imamo tudi način, da boreliozo z laboratorijskimi preiskavami dokažemo. Prepričan sem, da bo tudi s fibromialgijo podobno, predvsem pa verjamem, da bo z razvojem genetike in biokemije prišel tudi čas, ko bomo fibromialgijo znali ustrezno pozdraviti.
 

ZDRAVLJENJE FIBROMIALGIJE

Za fibromialgijo trenutno še ne poznamo načina, s katerim bi jo lahko trajno pozdravili. Poznamo pa možnosti, s katerimi lahko lajšamo kronični bolečinski sindrom in spremljevalne simptome, kot so okorelost, neosvežujoč spanec in psihološke motnje.

Najpametneje je, če zdravljenje poteka pod nadzorom fizioterapevta. Čeprav v fizioterapiji še ni oblikovanih konkretnih smernic prav za zdravljenje fibromialgije, je vendarle fizioterapevt tisti, ki bo najbolje vedel, kako naj pristopi k posamezniku in njegovim težavam. Prav individualni pristop je ključnega pomena, pravi tudi Metka Čeplak, fizioterapevtka s Kliničnega centra v Ljubljani. Po njenih izkušnjah z bolniki, ki imajo fibromialgijo, je bolezen pri vsakem od njih v različni fazi, bolniki pa so različno zmožni za opravljanje telesnih dejavnosti, zato enotna vadba ne bi bila smiselna in primerna.

Načelo postopnosti

Po nasvetu sogovornice naj bolniki z močno izraženim bolečinskim sindromom in slabo telesno pripravljenostjo začnejo postopoma, z največ petimi minutami vaj na dan, nato pa čas podaljšujejo na tri do štiri dni za minuto. Cilj je vadba, ki jo opravljajo tri- do štirikrat na teden v skupnem trajanju od 30 do 40 minut. Pri vaji je velik poudarek na krepitvi šibkih trebušnih in hrbtnih mišic. Za to so zelo primerne tako imenovane izometrične kontrakcije z majhnim številom ponovitev.

Krepitev mišične moči

Bolečina je pogosto še hujša, če so mišice mlahave in v slabi kondiciji. Zato je pomembno, da jih bolnik krepi od samega začetka. Mišično moč povečuje, pravi Metka Čeplak, z izometričnimi kontrakcijami, ki jih ponavlja ves dan po malem, le nekaj ponovitev. Posamezne mišične skupine stiska bolnik približno deset sekund. Zelo pomembno je, da je vadba zares pravilno odmerjena, kajti vsako pretirano naprezanje lahko povzroči nasprotni učinek: še hujše bolečine. Prav zaradi tega obisk fitnesa in delo na pripravah s težkimi utežmi nikakor ni priporočljivo, ker so obremenitve prevelike in bolečine še bolj izrazite, opozarja sogovornica.

Zelo blagodejne so raztezne vaje (stretching), ki naj jih bolnik izvaja pod fizioterapevtovim vodstvom. Vaje naj potekajo nežno in počasi, vse dokler bolnik ne doseže popolnega obsega giba. Tako kot pri vsaki vadbi je tudi pri razteznih vajah najpomembnejše, da bolnik mišice ogreje. Ogrete mišice namreč veliko lažje razteguje, hkrati je tudi manj možnosti za poškodbe ali bolečine. Bolnik naj se nauči raztegovati vse mišične skupine.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd