Abeceda jemanja zdravil

(Foto: Jupiterimages)

Nezdravo poigravanje z zdravil

Polovica bolnikov ne jemlje predpisanih zdravil. S takim poigravanjem pa zmanjšujejo možnosti za ozdravitev, pri nekaterih boleznih pa je takšno početje lahko celo usodno. Eni ne vedo, kako je zdravilo treba jemati, drugi nanj preprosto pozabijo. Večina ljudi ima domače omarice z zdravili tako dobro založene, da spominjajo na manjšo lekarno, toda s tem "obiljem" praviloma ravnajo neustrezno in ga uporabljajo nepravilno. Pri tem se ne zavedajo nevarnosti, ki si jo povzročajo sami. Samo polovica bolnikov jemlje predpisana zdravila po navodilih zdravnika, zaradi česar se zdravljenje pogosto izjalovi. Ocene pravijo, da neupoštevanje zdravniških navodil samo v ZDA vsako leto povzroči 125 tisoč smrti bolnikov, ki so trpeli za katero od žilnih bolezni.

Raziskave kažejo, da bi bolniki, če bi upoštevali zdravniška navodila o jemanju zdravil, lahko preprečili do 23 odstotkov obiskov v ambulantah, 10 odstotkov bolnišničnih zdravljenj ter neštete nepotrebne preglede, preiskave in terapevtske posege.

Zakaj je sodelovanje z zdravniki tako slabo?

Splošno prepričanje je, da je najpogostejši razlog pozabljivost. Zdravniki to razlagajo kot zanikanje bolezni, saj jemanje zdravil bolnega nenehno spominja na njegovo slabo zdravje. Starejše osebe so pogosto pozabljive tudi zaradi starosti ali bolezni. Zlasti težko jim je slediti zdravnikovim navodilom, če morajo jemati več zdravil hkrati, toliko bolj, če so navodila zapletena ter si jih težko zapomnijo in izvajajo. To hkrati povečuje tveganje škodljivega medsebojnega učinkovanja več zdravil.

Muke zaradi malomarnosti

Neupoštevanje zdravnikovih navodil slabša kakovost življenja, poleg tega pa zdravljenje tudi znatno podraži. Preskočen odmerek zdravila za glavkom lahko pripelje do poškodbe vidnega živca in slepote, preskočeni odmerki zdravila za srce lahko povzročijo motnjo srčnega ritma ali zastoj srca, pozabljen odmerek zdravila proti povišanem tlaku je lahko kriv za možgansko kap, zdravljenje z antibiotiki, ki jih bolnik ne porabi do konca, lahko povzroči, da bakterije postanejo odporne na obstoječa zdravila, kar vpliva na zdravje drugih ljudi. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, in kakšno pozabijo, lahko doleti neželena nosečnost in kot posledica travmatičen splav.

Otrokom je zdravnikovih navodil mar še manj kot odraslim. Raziskava je pokazala, da predpisano zdravljenje le redko izpeljejo do konca. Kar 56 odstotkov otrok, ki so jim predpisali desetdnevno zdravljenje s penicilinom zaradi streptokoknih vnetij, je že tretji dan prenehalo jemati zdravilo. Šesti dan je odnehalo 71 odstotkov, deveti dan pa 92 odstotkov otrok. Še huje je, ko gre za kronične bolezni, ki zahtevajo zapleteno in dolgotrajno zdravljenje, kot sta denimo diabetes tipa I ali astma.

Starševska pozabljivost

Toda niti starši niso brez greha. Pogosto napačno razumejo navodila, kako je treba otroku dajati zdravilo; neka raziskava je pokazala, da približno polovico zdravnikovih informacij pozabijo že po 15 minutah.

Starši si najbolje zapomnijo dogodke iz prve tretjine pogovora in tisto, kar izvedo o diagnozi, veliko manj pa napotke za zdravljenje. Pogosto delajo napako, da zdravila jemljejo v navzočnosti majhnih otrok. Ti rado posnemajo starejše in na hitro še sami vzamejo tabletko, ki jo je kdo pozabil v bližini, to pa je lahko zelo nevarno.
Po podatkih ameriškega združenja centrov za nadzor zastrupitev se je leta 1998 v ZDA naključno zastrupilo več kot milijon otrok, mlajših od šest let.

Bolnikov seveda ni mogoče prisiliti k sodelovanju, toda obstajajo načini za zmanjšanje "pozabljivosti". Da bi bolniku zdravila res koristila, je pomembno oblikovati navado jemanja, ki bo najbolj zmanjšala možnost napake. Pred začetkom jemanja kakršnegakoli zdravila je treba obvezno prebrati navodila za uporabo. Včasih ni slabo pokukati v medicinsko knjigo ali na internet ter o zdravilu izvedeti še kaj več. Za vsa dodatna pojasnila pa je najbolje vprašati osebnega zdravnika.

Abeceda jemanja zdravil

Pri pravilnem shranjevanju in jemanju zdravil bodite pozorni na naslednje:

  • Zdravila je najbolje hraniti v izvirni embalaži in zunaj dosega otrok. Originalna embalaža je zlasti pomembna v primeru zastrupitve, saj so na navodilih navedene vse sestavine zdravila in pogosto tudi informacija, kako ravnati v primeru zastrupitve.
  • Zdravila ni priporočljivo jemati v temi, celo če vedno stojijo na istem mestu in v isti steklenički.
  • Če je treba zdravilo pred jemanjem izmeriti, uporabite priporočene mere; pomembno je, ali iz jušne ali kavne žlice. Če v navodilih ni natančno navedeno, kakšen odmerek je treba jemati, se o tem pozanimajte v lekarni
  • Farmacevti priporočajo, da je treba stekleničko prijeti tam, kjer je nalepljena nalepka. Tako boste preprečili curljanje zdravila in onemogočili, da bi se nalepka z imenom zamazala. Preden vzamete zdravilo, ga je treba obvezno pretresti (razen če ni navedeno drugače), da se vse sestavine dobro premešajo.
  • Če je treba zdravilo jemati z vodo, je najbolje spiti cel kozarec in ne samo nekaj požirkov vode. Premalo vode lahko zmanjša delovanje nekaterih zdravil, saj ne pridejo v želodec v celoti.
  • Če tako priporoča zdravnik ali navodilo, vedno prelomite tableto ali odprite kapsulo. Ljudje, ki imajo težave s požiranjem zdravil, naj vprašajo farmacevta, ali zdravilo lahko prelomijo.
  • Ko potujete, imejte zdravila vedno s seboj. Ne puščajte jih v prtljagi, zlasti če potujete z letalom. Prtljaga se lahko izgubi ali pa jo hranijo v mrzlem/vročem prostoru, kar lahko zmanjša delovanje zdravila. Koristno se je prepričati, ali lahko zdravilo, ki ga jemljete, dobite tudi v kraju, kamor potujete, ali pa si zagotovite dovolj zdravila.
  • Zdravniki priporočajo vodenje koledarja, s čimer se boste izognili predoziranju. Dobro je beležiti tudi nenavadne spremembe na telesu, denimo spremembo telesne teže, barvo in količino urina, spremembe utripa ali telesne temperature, saj so vse to lahko stranski učinki jemanja zdravil. To je zlasti priporočljivo pri kroničnih bolnikih, ki so pravkar zamenjali zdravilo.
  • Zdravila je najbolje jemati vedno ob istem času, čeprav pogosto ni narobe, če ga vzamemo pol ure bolj zgodaj ali pozneje.
  • Če vam zdravilo daje kdo drug, se o tem pogovarjajte, da bo ta oseba vedela, kako prenašate zdravilo. Pogovarjajte se, ne glede na to, ali gre za družinskega člana ali za medicinsko sestro. To je vaša pravica.
  • Zdravila, ki jim je potekel rok trajanja (odtisnjen je na robu škatlice), je treba takoj zavreči.
  • Mnogi bolniki si ustvarjajo zaloge zdravil in pogosto zahtevajo od zdravnika, naj jim na en recept predpiše večjo količino zdravila. Večja količina zdravil pa lahko propade, bodisi zato, ker jim poteče rok trajanja bodisi zato, ker zdravnik vmes spremeni zdravljenje.
  • Izgovor, da zdravilo, ki ga ne jemljete več, hranite v domači lekarni, ker bi utegnilo pomagati komu drugemu, je zgrešen. Zdravila sme jemati samo tisti, ki so mu bila predpisana, saj zdravilo, ki pomaga enemu človeku, drugemu lahko škodi.
  • Če ugotovite, da ste vzeli napačno zdravilo ali da ste vzeli preveliko količino, takoj pokličite zdravnika ali nujno pomoč.
Rok uporabe zdravila

Datum, ki je odtisnjen na škatlici, velja samo, dokler je zdravilo v originalni škatli in shranjeno v razmerah, ki jih priporočajo proizvajalci. Zdravilo namreč začne propadati od trenutka, ko so ga izdelali, proizvajalec pa samo oceni datum izteka njegovega delovanja. Večino zdravil je treba hraniti na hladnem in suhem mestu, torej ne na omarici v kopalnici. Zdravilo, ki ga vzamemo, ko mu je že potekel rok veljavnosti, lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Mnenje strokovnjaka

Prim. mag. Jurij Fürst, dr. med.:

Sodelovanje bolnikov pri zdravljenju z zdravili sodi med pomembna področja raziskovanja v medicini. Brez boljšega poznavanja bi lahko menili, da bolniki praviloma redno uživajo predpisana zdravila, seveda pa sem ter tja kakšno tableto pozabijo. Resnica je žal drugačna. Ena od raziskav je pokazala, da se sodelovanje bolnikov znižuje sorazmerno s številom predpisanih zdravil. Tako je bilo pri bolnikih, ki so dobivali samo eno zdravilo, sodelovanje 87-odstotno, pri tistih, ki so dobivali po štiri različna zdravila, pa samo še 39-odstotno. Sodelovanje se slabša tudi sorazmerno s številom odmerkov na dan; najbolje je seveda, če so vsa zdravila samo v enem, jutranjem odmerku. To je zlasti pomembno pri dejavnih ljudeh z razgibanim urnikom. Moderna zdravila večinoma omogočajo jemanje v enem obroku, vendar ne za vse bolezni. Nekateri kronični bolniki so nujno vezani na več odmerkov na dan. Neka raziskava je pokazala, da so bolniki, ki so bili dobro poučeni o svojih zdravilih oziroma so vedeli, čemu so namenjena, veliko bolje sodelovali in jemali zdravila v 90 odstotkih primerov. Druga skupina bolnikov, ki so dobili zdravila brez dodatnih pojasnil, je jemala zdravila samo v 46 odstotkih primerov.


Dober zdravnik bo bolniku natančno razložil, zakaj je zdravilo nujno, kako ga jemati in kaj lahko od njega pričakuje tako v dobrem (terapevtski učinek) kot v slabem smislu (najpogostejši stranski učinki). Če zdravilo ni povsem nujno - če gre denimo za odločitev, ali že zdraviti nekoliko zvišan krvni tlak z zdravili ali še ne -, bo skušal presoditi bolnikovo zavzetost, ki je pri takšnih, dolgoročnih odločitvah zelo pomembna. Bolnik, ki bo sodeloval pri odločitvi za zdravljenje, bo tudi pozneje ravnal odgovorneje in imel bolje urejeno bolezen. Bolnikom, ki potrebujejo več zdravil, je nujno treba napisati seznam vseh zdravil in način odmerjanja, saj kljub bolnikovi zavzetosti zlahka pride do pomot in napačnega odmerjanja. Bolniku je lahko v veliko pomoč tudi farmacevt v lekarni, ki mu dodatno obrazloži, če mu pri odmerjanju ni kaj jasno, prav tako mu lahko sestavi seznam, če ga še nima. Dobro sodelovanje torej ni odvisno samo od bolnika, temveč od vseh, ki sodelujejo v procesu zdravljenja.
Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki