ABC zaščite pred sončnimi žarki

(Foto: Shutterstock)

Pomlad in poletje nas s svojim toplim sončnim vremenom vabita na prosto. Z radostjo se podajte ven in uživajte, vendar ne pozabite, da se morate pred soncem tudi ustrezno zaščititi. Zdravega sončenja ni, opozarjajo zdravniki že vrsto let, a s pravilnimi zaščitnimi ukrepi lahko poskrbimo, da smo pod sončnimi žarki bolj varni in preprečimo nevarne posledice izpostavljanju ultravijoličnim žarkom.

Zakaj moramo kožo zaščiti?

Takojšnje ali "zgodnje" posledice pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom poznamo vsi – pordela koža in porjavelost kože. Izpostavljanje UV-žarkom lahko povzroči tudi poškodbe kože in oči ali pripelje tudi do bolezni, kot je kožni rak, pogoste pa so tudi opekline, alergije na sonce in motnje pigmentacije. UVA- in UVB-žarki povzročajo poleg neposredne okvare celic kože tudi fotoimunosupresijo – zavirajo imunski sistem kože in ji tako preprečijo, da bi prepoznala in popravila nastale škodljive spremembe. Če se nastale napake ne popravijo, vodijo mutacije genov v nastanek kožnega raka. Poznamo tri vrste UV-žarkov (UVA, UVB in UVC), skozi ozon pa prodrejo UVA- in UVB-žarki. Prvi kožo starajo, drugi pa povzročajo opekline.


Katero zaščitno sredstvo izbrati?

Zaščitna sredstva proti UV-žarkom so na voljo v različnih oblikah, in sicer kot kreme, spreji, hidrogeli in pudri, vsebujejo pa organske ali anorganske zaščitne faktorje, včasih pa kombinacijo obojih. Sredstvo mora ščititi tako pred UVA- kot UVB-žarki – številna sredstva ščitijo zgolj pred prvimi, ne pa tudi pred drugimi. Samo pred UVB-žarki ščitijo sestavine, katerih ime se konča s -cinamat ali -salicilat, medtem ko avobenzon in parsol ponujata zaščito pred UVA-žarki. Dobra izbira so torej izdelki, ki vsebujejo oksibenzon, titanov dioksid in cink, saj ti ščitijo pred obema vrstama žarkov.

Zaščitna sredstva vsebujejo dve vrsti sestavin – prve delujejo kemično, druge pa fizično. Kemične sestavine delujejo globinsko in vplivajo na UV-žarke, ki jih vsrka koža – večinoma gre za UVB-žarke. Fizično delovanje učinkuje na površini kože, in sicer tako, da odbija UV-žarke – večinoma gre za žarke UVA.
Zaščitno sredstvo mora vsebovati vsaj tretjinski delež UVB-zaščite. Sredstva so označena s kratico SPF, ki pove, kakšna je stopnja zaščitnega faktorja oziroma kakšen odstotek UV-žarkov bo koža sprejela.


Kateri faktor izbrati?

Ko ste na prostem, vedno namažite izpostavljene dele telesa s primernimi zaščitnimi sredstvi pred UVB žarki, ki so na ovojih označena z oznako SPF (Sun protection factor) najmanj 20, obenem pa izberite tudi ustrezno zaščito pred UVA žarki, ki je ponavadi označena s PFA (Protection factor UVA).

Če boste izbrali zaščitno sredstvo z oznako SPF 30 pomeni, da koža prepušča 1/30 UV-žarkov, pove pa nam tudi, kako dolgo smemo ostati na soncu, ne da bi nas opeklo. Če nas sonce brez zaščite opeče v 10 minutah, vam bo faktor 30 omogočil, da boste na soncu lahko ostali 30-krat dlje, torej 300 minut.
Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki