Kako lahko preprečite prebavne težave na poti

(Foto: Shutterstock)

Težave s prebavo sodijo med najpogostejše tegobe na potovanjih, med njimi pa prednjačita potovalna driska in zaprtje. Preberite, kako si lahko pomagate, če ti neprijetnosti kljub previdnosti doletita tudi vas.

Slovenija sodi med razvite države z urejenim zdravstvenim in higienskim sistemom, zato smo dovzetnejši za bolezni, ki so povezane s slabo preskrbo z vodo in slabimi higienskimi razmerami. Med popotniki v eksotičnih krajih so najbolj razširjene nalezljive črevesne bolezni, ki so si večinoma dokaj podobne, vendar imajo različne povzročitelje. Bolezni iz te skupine so hepatitis A, tifus, kolera in najpogostejša potovalna bolezen – driska.

Okužimo se lahko z uživanjem nepravilno pripravljene hrane, pitjem kontaminirane vode ali prek umazanih rok. V večini primerov prebavne težave nastopijo zaradi vnetja prebavil, ki se kaže v obliki slabosti, bruhanja, trebušnih krčev, povišane telesne temperature in driske. Ker nam zaradi velike izgube telesne tekočine grozi izsušitev, je nujno nadomeščati izgubljeno tekočino in soli, tudi z rehidracijskimi praški, ki jih raztopimo v vodi in pijemo večkrat na dan.

Higiena!

  • Čeravno so na voljo tudi cepiva (tifus, hepatitis A …), pri vseh boleznih iz te skupine največ dosežemo z njihovim preprečevanjem. Pri tem sta ključna upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in pijače.
  • Roke si moramo večkrat na dan temeljito umiti z milom in čisto vodo, vsekakor pa vsakič po uporabi stranišča in pred jedjo.
  • Če nimate dostopa do čiste vode, uporabljajte vlažne higienske robčke.
  • Priporočljivo je jesti le dobro pečeno ali kuhano sveže pripravljeno hrano ter uživati sadje in zelenjavo, ki ju sami olupite.
  • Izogibajte se vnaprej pripravljeni hrani, neprekuhanemu mleku in mlečnim izdelkom, slaščicam, ki stojijo na sobni temperaturi, surovim ribam in školjkam.
  • Zlato pravilo, ki ga velja spoštovati pri vsej hrani, je: skuhaj, speci, olupi ali ne jej. Pijte originalno zaprte ustekleničene pijače, vendar jim ne dodajajte ledu, ter prekuhano vodo ali prevrete napitke. Tudi zobe si umivajte z ustekleničeno ali prekuhano vodo.

Potovalna driska

  • Največja nevarnost pri driski je dehidracija, zato je osnovno pravilo, da takoj nadomestimo izgubljeno tekočino in minerale. To storite z rehidracijsko raztopino, ki vsebuje vse potrebne soli, pripravite pa jo tako, da pripravek raztopite v vodi. Tovrstni pripravki so na voljo v lekarnah.
  • Bolnik sicer lahko uživa hrano in pijačo, vendar se mora izogibati zelo sladkim, gaziranim in alkoholnim pijačam ter mastni in začinjeni hrani.
  • Uporabite lahko še pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami. Bakterije uravnovesijo črevesno mikrofloro in okrepijo obrambno sposobnost črevesne sluznice.
  • Če se stanje kljub omenjenim ukrepom po dveh dneh ne izboljša, morate nujno obiskati zdravnika, še posebno, če imate povišano telesno temperaturo (nad 38 °C), če drisko spremljajo hude trebušne bolečine in če v blatu odkrijete kri ali sluz.

Zaprtje

  • Izredno pomembno je, da jeste več hrane, ki vsebuje vlaknine, predvsem v obliki kompleksnih, nerafiniranih ogljikovih hidratov, sadja in zelenjave.
  • Nujno morate več piti, predvsem navadno vodo in tople pijače. Sok iz suhih sliv vsebuje encim, ki spodbuja odvajanje, enak učinek imata kava in suhe slive.
  • Izogibajte se izdelkom iz prečiščene bele moke, rižu, siru, mesu in prigrizkom.
  • Pred potovanjem (in tudi sicer) se redno gibljite, poskrbite tudi za dovolj spanca.
  • Če težave ne izginejo niti po vrnitvi domov, obiščite zdravnika. K zdravniku se odpravite tudi v primeru, če v blatu opazite kri, bruhate ali če več kot dva dneva v trebuhu čutite blago do zmerno bolečino, pa tudi če ta nenadno postane močna.