Kaj moramo vedeti o antibiotikih

Premagajmo odpornost mikroorganizmov proti zdravilom

Antibiotiki so dragocena in zelo pomembna zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb, ki jih povzročajo bakterije. Več antibiotikov se uporablja, več bakterij razvije odpornost proti njim. Delno je to naravni pojav in se dogaja po vsem svetu, problematično je zlasti kadar se antibiotike uporablja preveč in za napačne namene. Uporaba antibiotikov mora biti uravnotežena: uporabljamo jih le, če so potrebni za zdravljenje.

Ali ste vedeli?

• Eden od razlogov za pretirano rabo antibiotikov je v predpisovanju antibiotikov za zdravljenje gripe in prehladov. Gripo, prehladna obolenja, večino angin ali vnetij žrela ter bronhitisov povzročajo virusi in ne bakterije. Antibiotiki ne učinkujejo na viruse, zato njihovo jemanje ljudi ne zdravi. Nepotrebno zdravljenje z antibiotiki je škodljivo, saj povečuje tveganje za kasnejši pojav okužb z odpornimi bakterijami. Te proti antibiotikom odporne bakterije pa lahko povzročijo okužbe tudi pri drugih ljudeh, ne le pri osebi, ki je (po nepotrebnem) jemala antibiotik.
• Odpornost proti antibiotikom se širi! Odporne bakterije se lahko prenašajo med ljudmi, med živalmi in v okolju. Lahko se uspešno razširijo v mednarodnem prostoru.
• Zdravljenje okužb z odpornimi bakterijami zahteva dražja zdravila, traja dlje časa in lahko močno podaljša zdravljenje v bolnišnici.
• Za posebne namene se antibiotike lahko uporablja za preprečevanje bakterijskih okužb in sicer pred določenimi operacijami ali posegi. Praviloma se antibiotikov za take namene ne daje več kot 24 ur.
• Antibiotike se ponekod uporablja tudi v živilski verigi, zlasti kot pospeševalce rasti živali za proizvodnjo živil živalskega izvora. V Evropski uniji (EU) je uporaba antibiotikov za te namene prepovedana, ne pa tudi v drugih delih evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), kjer je lahko poraba antibiotikov pri živalih včasih večja kot pri ljudeh. Ker se odporne bakterije razvijajo tudi pri živalih, je problem še večji: odporne bakterije se širijo iz prehrambene verige med ljudi in lahko tudi v bolnišnice.
• Novih antibiotikov še kar nekaj časa ne bo na voljo. Raziskave za razvoj zdravil so zelo drage in dolgotrajne in je razvoj novih zdravil odvisen od odločitev proizvajalcev.

Možne posledice

Če prekomerne in napačne uporabe (zlorabe) antibiotikov ne ustavimo, antibiotiki morda ne bodo več učinkoviti za zdravljenje, ko jih bomo potrebovali. Predstavljajmo si, da ni na voljo zdravila za našega otroka ali našega prijatelja z bakterijsko okužbo, za katero ni več učinkovitega antibiotika! Trenutno v EU, Islandiji in na Norveškem vsako leto umre 25 000 ljudi zaradi bakterijskih okužb, ki se ne odzivajo na zdravljenje z antibiotiki in to najpogosteje v bolnišnicah. Kaj hitro nas lahko to vrne v čas, ko antibiotikov še nismo poznali in so ljudje umirali zaradi preprostih okužb.

Odporne bakterije se hitro pojavljajo in širijo. Nekatere bakterije so že odporne proti več vrstam antibiotikov hkrati. Življenjsko ogrožajoče okužbe, kot so bakterijske okužbe krvi ali pljučnice, so lahko neozdravljive. Z izgubo učinkovitega preprečevanja okužb z antibiotiki, bi postale nekatere operacije in posegi, kot so artroskopije, vstavljanje protez, operacije na debelem črevesu zelo tvegani. Antibiotiki nas namreč ne bi več zaščitili pred morebitnimi bakterijskimi okužbami pri teh posegih.

Pojav odpornosti proti antibiotikom je nujna skrb nas vseh. Če želimo ustaviti širjenje odpornosti, je pomembna zavest vsakega posameznika, da jemlje antibiotike le, kadar je to potrebno in ko jih predpiše zdravnik.
Številne države v evropski regiji SZO izvajajo kampanje za ozaveščanje javnosti glede zmanjšanja uporabe antibiotikov, ki že kažejo rezultate. Vsakdo lahko prispeva k reševanju tega problema.

Kaj lahko storimo sami?

• Nikoli ne kupimo ali jemljimo antibiotikov, ne da bi nam jih predpisal zdravnik na recept.
• Ne pričakujmo, da nam bo zdravnik predpisal antibiotike za vsako okužbo. Virusi so povzročitelji različnih okužb dihal, vključno s prehladi in gripo. Antibiotiki so samo za zdravljenje bakterijskih okužb. Zaradi nepotrebnega jemanja antibiotikov smo lahko v prihodnje bolj ranljivi.
• Če nam zdravnik predpiše antibiotike, jih jemljemo natančno po navodilih zdravnika ali farmacevta. Antibiotike jemljemo predpisan čas tudi, če se že počutimo bolje, ker se sicer lahko obolenje povrne.
• Ne uporabljajmo antibiotika, ki je bil predpisan drugemu ali za drugo obolenje.
• Redno si umivajmo roke in k temu spodbujajmo svojo družino, prijatelje in znance.
• Nekatere bakterijske okužbe lahko uspešno preprečujemo s cepljenjem.
• Kmetje bi morali uporabiti antibiotike za svoje živali le, ko jih predpiše živinozdravnik, nikakor pa ne kot pospeševalce rasti, kar lahko povzroča širjenje odpornih bakterij.

Kaj moramo vedeti?

• Antibiotiki niso vedno potrebni.
• Njihova prekomerna in napačna uporaba vodi k odpornosti bakterij proti antibiotikom.
• Proti antibiotikom odporne bakterije povzročajo več zapletov in nepotrebnih smrti.
• Bakterijska odpornost proti antibiotikom lahko družbo vrne v dobo pred antibiotiki, ko so ljudje zaradi enostavnih okužb umirali.
• Če ne bomo ukrepali danes, lahko jutri ostanemo brez učinkovitega zdravila.

Opredelitve pojmov: antibiotiki in odpornost proti antibiotikom

Antibiotiki so skupina zdravil, ki delujejo le proti bakterijam. Lahko so naravno pridobljeni iz bakterij ali plesni (gliv) ali proizvedeni sintetično. Znanstveno se beseda "antibiotik" nanaša samo na naravno pridobljene protibakterijske snovi, vendar v besedilu uporabljen izraz pomeni vsa zdravila ali snovi, ki delujejo proti bakterijskim okužbam.

Pojav odpornosti proti antibiotikom je naravni biološki fenomen, ki se pojavlja z uporabo antibiotikov in je posledica sposobnosti bakterij, da se branijo pred napadom z antibiotiki. Odpornost se lahko razvije zaradi mutacij ali s pridobitvijo genov za odpornost iz drugih bakterij, ki so že odporne proti antibiotikom.

Glavni dejavniki za odpornost proti antibiotikom so uporaba antibiotikov, zlasti prekomerna (napačna ali tudi nezadostna uporaba) ter prenos in širjenje že odpornih bakterijskih sevov ali genov, ki nosijo zapise za odpornost.


7. aprila vsako leto obeležujemo Svetovni dan zdravja, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila že leta 1950. Geslo letošnjega svetovnega dne se je glasilo Premagajmo odpornost mikroorganizmov proti zdravilom - Brez ukrepanja danes ni ozdravitve jutri! Letos želi namreč SZO še posebej opozoriti na pojav bakterij, ki lahko povzročajo življenjsko nevarne okužbe, in postajajo vedno bolj odporne proti antibiotikom, to je zdravilom za njihovo zdravljenje. Gre za posledico razširjene in nepreudarne uporabe antibiotikov tako pri ljudeh kot živalih. Odpornost mikroorganizmov proti zdravilom je vse bolj pereč problem, zato jo je SZO izpostavila kot osrednjo temo Svetovnega dne zdravja 2011.

Vir: IVZ
Več informacij še na spletni strani Regionalnega urada SZO za Evropo www.euro.who.int/whd2011.