Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ponarejena zdravila: Strup v škatlici?


(stran 5 od 6)


Kaj se zgodi, ko jih odkrijejo?

Ponarejena zdravila, ki jih ljudje kupijo na spletu, največkrat odkrije carinska uprava. Cariniki sicer ne ugotavljajo, ali so pošiljke ponarejene, toda ko naletijo na blago, za katerega sumijo, da krati pravice intelektualne lastnine, pošiljko zadržijo in o tem obvestijo imetnika pravice (denimo nosilca blagovne znamke). Ta lahko zahteva uničenje blaga, s čimer se lahko uvoznik oziroma prejemnik pošiljke (dozdevni kršitelj) strinja ali pa temu nasprotuje. Če nasprotuje, mora imetnik pravice zoper njega vložiti tožbo in na sodišču dokazati, da so mu bile kratene pravice. Če se prejemnik ne odzove oziroma ne predloži dokazov, zdravila uničijo, stroške uničenja pa plača država. Če pa ugotovijo, da gre za ponarejena zdravila, stroške uničenja plača prejemnik pošiljke.

Kaj pa, če posumimo, da smo naleteli na ponaredek? Agencija za zdravila priporoča, da je sumljivo zdravilo najbolje prijaviti na centralni e-naslov za prijavljanje ponaredkov: ponaredki@jazmp.si.


Kazenska odgovornost?

V nasprotju s trgovino z mamil ali s ponarejenimi torbicami, kjer sta v kazensko odgovorna oba, tako pošiljatelj kot naročnik paketa, prejemnik ponarejenega zdravila navadno ni kaznovan. Od kod taka razlika? Prof. Štrukelj pravi, da na tem področju že obstaja zahteva po spremembi zakonodaje, po kateri bo kriv tako prodajalec kot kupec. Težava je v tem, da je zelo težko dokazati, da je kupec vedel, da gre za ponarejeno zdravilo. Toda če bi po drugi strani vse blago, ki ga prodajajo na spletu, ocenili kot ponarejeno, bi s tem kršili zakon o prostem pretoku blaga in možni spletni trgovini.

Enako pomembna je kazenska odgovornost proizvajalca ponarejenih zdravil, vendar je njihovo iskanje zelo težavno. Agencija za zdravila ima veliko premalo inšpektorjev, poleg tega je tu še ena težava: če naj bi ukrepali, mora ponarejena zdravila nekdo prijaviti.

Kazenski zakonik v 183. členu obravnava tudi proizvodnjo in promet s škodljivimi sredstvi za zdravljenje, kar ponaredki – zaradi svoje nepreverjenosti – potencialno tudi so. Zagrožena kazen je od enega do deset let zapora, odvisno od teže posledice. V primeru nezakonite prodaje po spletu je proizvajalca zaradi zapletenosti opravljenih transakcij pogosto težko izslediti, pravijo na Agenciji za zdravila. V razvitih državah kaznovanje prejemnika zdravila za zdaj ni v praksi.

V številnih državah zakoni še niso na ustrezni stopnji. Toda četudi tihotapce in proizvajalce ponarejenih zdravil odkrijejo, niso deležni visokih kazni. Celo v ZDA so leta 2008 enega od največjih in policiji dobro znanih razpečevalcev ponarejenih zdravil za tihotapljenje nekaj tisoč vrst zdravil iz Kitajske v ZDA in Evropo obsodili na borih šest let zapora.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Diana Anđelić

Prof. dr. Borut Štrukejl, mag. pharm., Fakulteta za farmacijo: "Najzanesljivejši način, kako preprečiti nakup ponarejenih zdravil, je to, da se vprašamo, ali se res tako malo cenimo, da bomo kupovali zdravila kar brez recepta – in kaj bo čez čas z našimi jetri." Diana Anđelić

Ločite ponaredek od originalnega zdravila?

Proizvodnja ponarejenih zdravil pogosto poteka garažah, v grozljivih higienskih pogojih, v njih pa snovi, kot sta moka in puder za telo, oblikujejo v tablete, ki so videti kot prava zdravila. Včasih ponarejena zdravila proizvajajo kar v istih tovarnah, v katerih podnevi proizvajajo prava zdravila. V obeh primerih lahko izdelki ogrozijo zdravje ljudi.

Poleg Kitajske in Indije je eno od središč tega posla tudi Mehika

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd