Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ponarejena zdravila: Strup v škatlici?


(stran 4 od 6)

 

Kako jih prepoznamo?

Ponarejena zdravila so pogosto zelo podobna pravim zdravilom. Kako torej ugotovimo razliko? Ponarejevalci vse bolj izpopolnjujejo svoje metode, zaradi česar je razlike čedalje težje opaziti, prof. Štrukelj pa pravi, da najlažje opazi razliko uporabnik, ki je predtem jemal originalna zdravila. Razlike se kažejo v ovojnini, tablete nimajo ostrega roba, včasih so opazna odstopanja od velikosti, oblike in barvnega odtenka pravega zdravila. Toda ob pomoči sodobne tehnologije je čedalje lažje zdravila ponarediti tako dobro, da so videti skoraj enaka pravim. Poleg imena znamke in farmacevtske družbe so pogosto ponarejene tudi serijske številke na škatlicah. Nemalokrat ponarejena zdravila pakirajo v originalno ovojnino. Podobnost zdravil lahko preslepi celo zdravnike in farmacevte, ne le pacientov. Ker je prepoznavanje čedalje težje, je toliko pomembneje, da vemo, kje in kako kupimo zdravilo.

Da bi zmanjšale obseg ponarejanja, farmacevtske družbe ustanavljajo posebne oddelke za boj proti ponarejevalcem in uvajajo najsodobnejše tehnologije. Chicaška družba NanoGuardian bo letos začela na tablete družbe Pfizer vpisovati očem nevidne številke. Pozneje bo mogoče te številke odčitati, kar bo zagotavljalo pristnost zdravila. Nanomateriale bodo dodajali tudi škatlicam; preprost test bo pokazal, ali je izdelek ponarejen. Ponarejevalci lahko do popolnosti kopirajo ovojnino, toda veliko težje bodo ponaredili informacije, odtisnjene na tableti. Kljub najrazvitejši tehnologiji pa je najzanesljivejši način, kako preprečiti nakup ponarejenih zdravil, to, da se vprašamo, ali se res tako malo cenimo, da bomo kupovali zdravila kar brez recepta – in kaj bo čez čas z našimi jetri, opozarja prof. Štrukelj.

Kaj pravi zakonodaja?

Po zakonu o zdravilih iz leta 2006 je v Sloveniji prodaja zdravil po internetu dovoljena v primeru, da jo spremlja strokovna podpora s svetovanjem, imetnik dovoljenja za opravljanje tovrstne lekarniške dejavnosti pa mora zagotavljati kakovost in sledljivost zdravila. Toda področje spletne prodaje zdravil s tem še ni v celoti urejeno. Po zagotovilih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke bo natančne pogoje uredila sprememba zakonodaje o lekarniški dejavnosti, ki naj bi jo še ta mesec uskladili z novo evropsko direktivo s področja zdravil. Pri spletni prodaji zdravil gre namreč za lekarniško dejavnost, zato mora tudi spletna lekarna pri svojem poslovanju upoštevati vsa določila, ki veljajo za to dejavnost. Zanjo morajo veljati enaki standardi, kot so jim zavezane navadne lekarne z upoštevanjem načel dobre lekarniške prakse. Kupovanje zdravil v slovenskih spletnih lekarnah je torej varno, veliko bolj tvegamo pa je, če zdravila kupujemo pri tujih spletnih ponudnikih.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Diana Anđelić

Prof. dr. Borut Štrukejl, mag. pharm., Fakulteta za farmacijo: "Najzanesljivejši način, kako preprečiti nakup ponarejenih zdravil, je to, da se vprašamo, ali se res tako malo cenimo, da bomo kupovali zdravila kar brez recepta – in kaj bo čez čas z našimi jetri." Diana Anđelić

Ločite ponaredek od originalnega zdravila?

Proizvodnja ponarejenih zdravil pogosto poteka garažah, v grozljivih higienskih pogojih, v njih pa snovi, kot sta moka in puder za telo, oblikujejo v tablete, ki so videti kot prava zdravila. Včasih ponarejena zdravila proizvajajo kar v istih tovarnah, v katerih podnevi proizvajajo prava zdravila. V obeh primerih lahko izdelki ogrozijo zdravje ljudi.

Poleg Kitajske in Indije je eno od središč tega posla tudi Mehika

Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd