Živeti z bolečino

  • ponedeljek, 09. november 2009
prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., spec. anesteziologije
prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., spec. anesteziologije (Foto: Janko Raht)

Ta neprijetna izkušnja!

Bolečina je po definiciji izjemno neprijetna osebna izkušnja.

Je zelo zapletena, ker je povezana z različnimi dejavniki, ki jo sooblijujejo, na njeno doživljanje in trajanje pa močno vplivata tudi okolje in duševno stanje človeka, ki jo trpi. Kaj pomeni biti brez bolečine, se v resnici zavemo šele takrat, ko se z njo soočimo.

Čeprav v optimalnih razmerah ljudje bolečine ne čutimo, je res, da bolečina prinaša tudi pozitivne stvari. Včasih je namreč prav bolečina tista, ki nas opozori, da se v telesu nekaj dogaja.

Bolečina je skupni imenovalec za različne neprijetne bolečinske izkušnje.

Glede na mehanizem in trajanje poznamo več vrst bolečin. Primarno razlikujemo med akutno in kronično bolečino, kronično bolečino pa delimo na maligno in benigno, torej na bolečino, ki izvira v rakavih boleznih, in bolečino, ki ima izvor v nerakavih boleznih in poškodbah. Akutna bolečina se začne nenadno in običajno ne traja dolgo, največkrat pa jo povzročijo poškodbe ali vnetja. Takšni primeri so bolečina po operaciji, zobobol, krči ob menstruaciji, herpes zoster oziroma pasovec. Bolečina pojenjuje in izzveni s celjenjem rane ali pomirjanjem vnetja.

V nekaterih okoliščinah se lahko zgodi, da akutna bolečina traja dlje in preide v kronično obliko. Takšen primer je recimo zaplet pri zdravljenju poškodbe, ko se pri bolniku pojavijo boleče spremembe na prizadetem udu (oteklina, rdečica ali pomodrelost kože, omejeno gibanje v sklepu).

Kot pravi prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., specialistka anesteziologije iz Splošne bolnišnice Maribor, je akutna bolečina simptom, medtem ko je kronična bolečina bolezen. Kot pravi sogovornica, se tega pri nas tudi v zdravniških krogih še ne zavedamo, medtem ko tuji strokovnjaki kronično bolečino že dolgo obravnavajo kot bolezen, saj bolnika ogroža na različnih ravneh: zdravstveni, ekonomski, družbeni in socialni.

Hudo bolečino trpi vsak deseti človek


Natančnejših epidemioloških študij o razširjenosti kronične bolečine pri nas še niso opravili, zato se lahko opiramo le na tuje raziskave. Kot pravi prim. Krčevski Škvarč, ima po zadnjih podatkih Evropskega združenja za zdravljenje bolečine približno 35,5 odstotkov ljudi trpi kronične bolečine, od tega jih 11 odstotkov trpi hude bolečine. V ta odstotek so vštete tako bolečine malignega kot benignega izvora.

Kronična bolečina zelo zmanjša kakovost življenja


O kronični bolečini govorimo, če traja več kot tri mesece pri bolnikih z rakom in več kot šest mesecev, če ni rakavega izvora, subjektivna ocena po mednarodni lestvici VAS pa je več kot tri. Pod diagnozo kronične bolečine ne razumemo le nenehne navzočnosti bolečine, temveč tudi omejitev vseh dejavnosti, ki jih človek sicer opravlja. Dejstvo je, ugotavlja sogovornica, da kronična bolečina zelo vpliva tudi na človekovo kakovost življenja. Poleg tega bolniki s kronično bolečino tudi pogosteje izostajajo od dela. Po ocenah sogovornice približno 60 do 70 odstotkov vseh bolnikov, ki prihajajo v njihovo protibolečinsko ambulanto, želi priporočilo za bolniški stalež. K temu je treba dodati, da mednarodne študije kažejo naslednje : po treh do šestih mesecih staleža se na delo vrne le še polovica bolnikov, eno do dve leti neprekinjenega bolniškega staleža zaradi kronične bolečine pa realno pomeni, da ti bolniki nikoli več ne bodo delali.

Ocena bolečine je subjektivna


Bolečina je eno od redkih področij v medicini, ki ga ni mogoče dokazati z nobeno od obstoječih naprav ali laboratorijskih preiskav, saj je povsem osebno občutje. Bolečina je lahko ostra ali topa, občasna ali trajna, utripajoča ali enakomerna, na enem mestu ali vsepovsod. Nekatere vrste bolečine je zelo težko opisati z besedami. Tudi intenzivnost je zelo individualna stvar, saj sega od neznatne do neznosne.

Bolečina je eno od redkih področij v medicini, ki ga ni mogoče dokazati z nobeno od obstoječih naprav ali laboratorijskih preiskav, saj je povsem osebno občutje. Bolečina je lahko ostra ali topa, občasna ali trajna, utripajoča ali enakomerna, na enem mestu ali vsepovsod. Nekatere vrste bolečine je zelo težko opisati z besedami. Tudi intenzivnost je zelo individualna stvar, saj sega od neznatne do neznosne.


Zato oceno intenzivnosti bolečine zdravnik določi na osnovi bolnikove ocene s pomočjo analogne bolečinske lestvice VAS, kjer 0 pomeni odsotnost bolečine, 10 pa neznosne bolečine.

S to lestvico bolniki lažje ovrednotijo svojo bolečino. Ker tovrstne enostavne lestvice prikažejo le oceno moči bolečine, oziroma z njimi ni mogoče zanesljivo ugotoviti, do katere mere bolečina vpliva na bolnikovo vsakodnevno življenje, bolniki, ki pridejo po pomoč v protibolečinsko ambulanto, dobijo tudi vprašalnik, v katerem tudi navedejo, s katero številko od 0 do 10 bi ocenili najhujšo/najblažjo povprečno bolečino v minulem tednu, naštejejo načine, kako si lajšajo bolečine, ter številčno izrazijo stopnjo oviranosti v vsakodnevnem življenju (dnevna opravila, razpoloženje, hoja, odnosi z ljudmi, spanje, uživanje življenja).

Če zdravnik tudi na osnovi tega vprašalnika ne more ugotoviti pravega vzroka bolečine, bolnik v času do naslednjega kontrolnega pregleda piše dnevnik, v katerega zapisuje dogodke, svoje počutje, občutenje bolečine in njen vpliv na njegovo življenje. Tak dnevnik je namenjen predvsem iskanju glavnih sprožilcev bolečine, v uporabi pa je zlasti pri bolnikih, pri katerih se bolečina nepredvidljivo spreminja.

Vzroki so različni
Vzrokov za bolečine je več, vendar so nekatere vrste oziroma tipi bolečine pogostejši. Kot pravi naša sogovornica, je med najpogostejšimi vzroki za obisk v protibolečinski ambulanti kronična bolečina v križu, ki je predvsem posledica degenerativnih sprememb v hrbtenični strukturi.

Vzrokov za bolečine je več, vendar so nekatere vrste oziroma tipi bolečine pogostejši. Kot pravi naša sogovornica, je med najpogostejšimi vzroki za obisk v protibolečinski ambulanti kronična bolečina v križu, ki je predvsem posledica degenerativnih sprememb v hrbtenični strukturi.


Drugi najpogostejši razlog so nevralgične in nevropatske bolečine. Te so posledica okvar živcev za prevajanje bolečine, ki največkrat nastanejo zaradi poškodb, lahko pa so neželeni učinek obsevanja in kemoterapije,posledice metaboličnih bolezni (denimo diabetesa) ali ishemičnih bolezni.Med pogostejšimi razlogi za obisk v protibolečinskih ambulantah so tudi rakave bolezni. Na začetku rakave bolezni bolečina ni pogost simptom. Pogosteje se pojavi pri razmahu bolezni in skoraj vedno pri razsežni neobvladljivi bolezni, zaradi pritiska tumorja, razkroja tkiv, vnetja in neželenih učinkov zdravljenja z obsevanjem ali kemoterapijo.

Katera je najhujša?

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z lajšanjem oziroma zdravljenjem bolečine, ugotavljajo, da vse vrste bolečin niso enake ne po tipu ne po moči oziroma neugodju, ki ga povzročajo. In katere so bolečine, ki jih je najteže prenašati? Ljudsko izročilo pravi, da so med najhujšimi zobobol, ledvični kamni in porodne bolečine.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z lajšanjem oziroma zdravljenjem bolečine, ugotavljajo, da vse vrste bolečin niso enake ne po tipu ne po moči oziroma neugodju, ki ga povzročajo. In katere so bolečine, ki jih je najteže prenašati? Ljudsko izročilo pravi, da so med najhujšimi zobobol, ledvični kamni in porodne bolečine.

 Prim. mag. Krčevski Škvarč pravi, da je bolečina pri teh stanjih vsekakor huda, vendar je akutna, prehodna in dobro obvladljiva z analgetiki in vzročnim zdravljenjem. Dosti bolj zapletena in težje obvladljiva je kronična, dolgotrajna nevropatska bolečina. Bolečina zaradi napredovale rakave bolezni je toliko hujša, ker ima bolnik tudi druge neprijetne simptome. Vsekakor velja, da je najhujša bolečina tista, ki jo trpi posamezni bolnik in jo tako oceni.

Lajšanje bolečine je večplastno

Lajšanje kronične bolečine je vedno večplastno in običajno zahteva multidisciplinarni pristop. Odvisno od izvora se je lotevajo različni strokovnjaki, ki izvajajo različne kurativne posege: splošni zdravniki, fiziatri, anesteziologi, nevrologi in nevrokirurgi. V Sloveniji obstaja devet anestezioloških protibolečinskih ambulant, v katerih zdravniki na različne načine lajšajo bolečine. Po besedah prim. Krčevski Škvarč so jim na voljo neinvazivne in invazivne metode lajšanja bolečine.

Med prve sodijo fizikalne metode, tako imenovane adjuvantne ali alternativne metode in medikamentozne metode. Pri fizikalni obravnavi bolnikom lajšajo bolečine s toplimi in hladnimi obkladki ter z električno stimulacijo živcev (tako imenovana metoda TENS - transkutana električna stimulacija živcev). Od alternativnih oblik zdravljenja je v uporabi akupunktura.Farmakološko zdravljenje vključuje uporabo neopioidnih (nesteroidna protivnetna zdravila, paracetamol) in opioidnih analgetikov ter drugih zdravil, ki vplivajo na prevajanje bolečinskih impulzov.

K invazivnim načinom lajšanja bolečine uvrščamo metode dovajanja analgetičnih učinkovin v bližino živcev, kemične in fizikalne metode nevromodulacije in kirurško zdravljenje.

Lajšanje kronične bolečine je vedno večplastno in običajno zahteva multidisciplinarni pristop. Odvisno od izvora se je lotevajo različni strokovnjaki, ki izvajajo različne kurativne posege: splošni zdravniki, fiziatri, anesteziologi, nevrologi in nevrokirurgi. V Sloveniji obstaja devet anestezioloških protibolečinskih ambulant, v katerih zdravniki na različne načine lajšajo bolečine. Med prve sodijo fizikalne metode, tako imenovane adjuvantne ali alternativne metode in medikamentozne metode. Pri fizikalni obravnavi bolnikom lajšajo bolečine s toplimi in hladnimi obkladki ter z električno stimulacijo živcev (tako imenovana metoda TENS - transkutana električna stimulacija živcev).

Od alternativnih oblik zdravljenja je v uporabi akupunktura.Farmakološko zdravljenje vključuje uporabo neopioidnih (nesteroidna protivnetna zdravila, paracetamol) in opioidnih analgetikov ter drugih zdravil, ki vplivajo na prevajanje bolečinskih impulzov.K invazivnim načinom lajšanja bolečine uvrščamo metode dovajanja analgetičnih učinkovin v bližino živcev, kemične in fizikalne metode nevromodulacije in kirurško zdravljenje.

 Med invazivne metode sodi tudi destrukcija ali uničenje živca, ki prenaša bolečino, vendar je ta metoda, enako kot kirurška, le redko indicirana, ker lahko povzroči nadaljnje okvare živcev.

Sodelovanje bolnika je nujno

V protibolečinskih ambulantah izvajajo medikamentozne in invazivne metode lajšanja bolečine. Naj je metoda lajšanja kakršnakoli že, prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč opozarja, da je enako nujno kot medicinsko lajšanje bolečine tudi sodelovanje bolnika. Kot pravi sogovornica, bi ta moral prevzeti dejavno vlogo v celotnem procesu in se resno zavzeti za zdravljenje. To pomeni, da dosledno spoštuje navodila, izvaja vse ukrepe (recimo fizioterapevtske vaje), piše dnevnik, če je tako dogovorjeno, redno jemlje predpisana zdravila in hodi na kontrolne preglede. Pri tem je pomemben tudi odprt odnos do zdravnika in iskreno sporočanje o tem, kako doživlja načine zdravljenja. Pri zdravljenju kronične bolečine je odnos med zdravnikom in bolnikom partnerski - oziroma bi takšen moral biti.


Kako in zakaj občutimo bolečino?
Bolečinski receptorji, ki so posejani po vsem telesu, prenašajo sporočila v obliki električnih impulzov po živcih v hrbtenjačo in nato navzgor v možgane. Signal sproži refleksen odgovor, potem ko doseže hrbtenjačo; v takem primeru signal takoj odpotuje po živcih nazaj na mesto bolečine in sproži refleksen odgovor. Primer refleksnega odgovora je takojšen odmik po nenamernem dotiku zelo vročega predmeta. Bolečinski signal se odpošlje tudi v možgane. Človek se bolečine zave šele potem, ko možgani signal obdelajo in ga razložijo kot bolečino.

Vrste bolečine
Ljudje trpimo zaradi različnih vrst bolečine. Med najpogostejše sodijo bolečina po operaciji, bolečina pri raku in nevralgije.


Nevropatska bolečina je posledica okvare živcev. Taka bolečina je lahko sevajoča, pekoča, zbadajoča, bolnik jo lahko zazna kot električni sunek. Bolečina po operaciji je zelo pogosta in se poslabša, ko se človek premakne, zakašlja, globoko vdihne ...

Bolečina pri raku se pojavi pri vraščanju tumorja v kosti, živce in druge organe. Z zdravljenjem osnovne bolezni se bolečina lahko zmanjša ali celo izgine.

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Vsi Viva strokovnjaki