Uporaba novih zdravil, 1. del

(Foto: Diana Anđelić)

Farmacevtka svetuje

Občutki pacientov ob jemanju novega zdravila so največkrat povezani s strahom pred neželenimi učinki. Nekateri pacienti v lekarni celo priznavajo, da predpisanih zdravil ne jemljejo redno, pri čemer kot prvi razlog navadno navajajo prav neželene učinke. V številnih primerih se neželeni učinki sploh ne pojavijo, zato je bolnikov odklonilni odnos do zdravila in opuščanje terapije zgolj posledica strahu. Seveda večina pacientov nerednega jemanja zdravil farmacevtu (kaj šele zdravniku) ne prizna, čeprav številne ankete in raziskave kažejo, da delež bolnikov, ki predpisanih zdravil ne jemljejo redno ali pa njihovo jemanje samovoljno opustijo, znaša približno 50 odstotkov.

Neželeni učinki zdravila …

… so negativni stranski učinki, ki jih utegne imeti zdravilo poleg želenega terapevtskega učinka. Vedeti moramo, da vsi neželeni učinki, ki so opisani v navodilu za uporabo zdravila, niso enako pomembni oziroma enako pogosti, niti se ne pojavljajo pri vseh pacientih. Če so omenjeni, še ni nujno, da bo do njih tudi prišlo.

Toda navadno nas ne skrbi toliko, ali bo zdravilo učinkovito pri zdravljenju simptomov, za katere je predpisano in ki so lahko zelo moteči ali celo nevarni. Bolj nas skrbi možnost, da bi zaradi jemanja zdravila prišlo do dodatnih neprijetnosti, četudi v blagi ali prehodni obliki. V posameznih primerih pri posameznikih nastopijo tako rekoč vsi neželeni učinki iz navodila – ali pa je bolnik prepričan, da je njegovo nenadno slabo počutje brez dvoma posledica jemanja novega zdravila.

Zdravila so preskušena

Neželeni učinki so glede na domnevno pogostost pojavljanja razdeljeni v skupine, pri čemer so najpomembnejši tako imenovani zelo pogosti, za katere velja, da se pojavijo pri več kot desetih odstotkih pacientov (seveda kljub temu ni nujno, da bodo sploh nastopili). Sledijo neželeni učinki, ki jih je zaslediti pri enem do desetih odstotkih bolnikov, ki jim pravimo pogosti neželeni učinki. Občasni neželeni učinki se pojavijo pri enem do desetih bolnikih na tisoč bolnikov, redki pri 0,01 do 0,1 odstotka bolnikov (manj kot 10 bolnikov na 10.000 bolnikov), zelo redki pa pri manj kot 0,01 odstotka bolnikov.

Zdravila morajo biti preskušena glede na varnost, kakovost in učinkovitost. Pri predkliničnem preskušanju zdravila opravijo vse študije, ki so potrebne za dokazovanje varnosti zdravila. Klinično preskušanje zdravila pomeni raziskave, opravljene na zdravih in bolnih ljudeh, ki potrjujejo izsledke predkliničnih raziskav ter dokazujejo varnost in učinkovitost novega zdravila, skupaj z njegovimi stranskimi učinki, tudi morebitnimi neželenimi.

Za varnost zdravila poskrbimo tudi sami

Vedeti moramo, da so neželeni učinki zdravila v veliki meri povezani z jemanjem zdravila, ki ni v skladu z navodili za uporabo. Če zdravilo jemljemo, kot je predpisano (pri tem je treba upoštevati tudi pojav morebitnih interakcij z drugimi zdravili in s hrano), nam ga ni treba prenehati jemati zgolj zaradi strahu pred neprijetnimi stranskimi učinki. K temu, ali bo zdravilo, ki ga jemljemo, zares varno in učinkovito, torej veliko pripomoremo tudi sami.

Vzrok, da se ljudje bojimo novih zdravil, je lahko tudi strah pred zasvojenostjo. Zanimivo je, da ta strah navadno občutijo pacienti, ki jemljejo zdravila, namenjena dolgotrajni (ali vseživljenjski) terapiji, ne pa tisti, ki so s svojim zdravilom v resnici zasvojeni (ljudje, odvisni od pomirjeval, uspaval, odvajal ali analgetikov).  

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki