(Foto: Dreamstime)

Če odhajate na kritična območja

Vsako leto se več milijonov ljudi odpravi v kraje, kjer je še vedno prisotna malarija. Ker so ti kraji vabljivi za popotnike, se bolezen kar naprej prenaša tudi v druge države. Približno deset tisoč potnikov na leto po vrnitvi v domači kraj potrebuje zdravljenje zaradi okužbe z malarijo. Tudi prebivalci Slovenije so izpostavljeni tveganjem, ki jih prinašajo piki žuželk v tropih. Praviloma v Sloveniji vsako leto zabeležimo nekaj primerov "uvožene" malarije.

Kje je razširjena malarija?

Malarija je razširjena v tropskih predelih Afrike, Azije, Srednje in Južne Amerike, kjer za malarijo zboli od 300 do 500 milijonov ljudi na leto. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije kar 90 odstotkov kliničnih primerov malarije zabeležijo na ozemlju tropske Afrike, veliko obolelih pa je tudi na območju Indije, Vietnama, Šrilanke, Brazilije, Kolumbije, Salomonovih otokov in drugih držav. V teh državah se malarija pogosto pojavlja le na omejenih kužnih območjih.

Komarji in malarija

Bolezen se prenaša s piki okužene samice komarja vrste Anopheles. Povzročitelj bolezni je pražival iz rodu Plasmodium. Glede na vrsto povzročiteljev, ki so razširjeni v posameznih krajih oziroma državah in njihovo dovzetnost na zdravila, priporočamo ustrezno zaščito, ki jo izvajamo z zdravili, zaradi česar jo imenujemo kemoprofilaksa.

Zaščita z zdravili

Pomembno je pravočasno in redno jemanje zdravil; jemati jih je treba že teden ali dva pred potovanjem, v času bivanja na malaričnem območju in nato še štiri tedne po vrnitvi domov. Izbiro zaščitnih zdravil je treba prepustiti strokovnjaku, ki bo določil vrsto in odmerek zdravil. Pri tem bo poleg značilnosti povzročitelja bolezni v posameznih državah upošteval še popotnikovo telesno težo, starost ter morebitne kronične bolezni ali nosečnost. Kljub ustrezni zaščiti in upoštevanju vseh navodil opozarjamo na možnost pojava malarije pri popotnikih. Bolezen lahko nastopi med bivanjem v tujini ali po vrnitvi domov. V kratkem času po prihodu iz tujine je obolenje z vročino, mrzlico, bolečinami v mišicah in drugimi bolezenskimi znaki opozorilo na možnost okužbe z malarijo.

Prehrana

Popotnikom priporočamo, da na manj razvitih območjih sveta sadje pred zaužitjem olupijo, odpovejo naj se tudi uživanju sladoleda, ki ga ponujajo ulični prodajalci. Izogibajo naj se uživanju hitre hrane. Pijejo naj samo embalirano pitno vodo, kupljeno v boljših trgovinah. Izogibajo naj se sladicam, zlasti kremnim, in ledenim kockam v pijačah. Varna živila so tista, ki so zadostno toplotno obdelana (kuhana ali pečena) in postrežena še vroča.

Domača lekarna in cepljenje

Popotnik naj vzame s sabo zdravila proti kroničnim boleznim (npr. zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku, zdravila za sladkorno bolezen ...), obliže, škarje, zaščitno kremo proti UV-žarkom, rehidratacijska sredstva za primer driske (nelit), tablete proti bolečinam, sredstvo proti alergiji. V ambulanti za popotnike naj se pozanima o morebitnih cepljenjih. Opozarjamo, da je za vstop v nekatere države obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici; to velja za številne države podsaharske Afrike in Južne Amerike, zaželeno pa je tudi cepljenje popotnikov proti steklini ter hepatitisu A in B.

Spolni stiki

Izogibajte se naključnim spolnim stikom. Uporabljajte kondom!

Piki žuželk, kač in strupenih živali

Poskrbite za ustrezno zaščito pred žuželkami (repelenti, zaščitne mreže, zaščitna obleka). Izogibajte se nočnim sprehodom. V primeru kačjega pika ali ugriza stekle živali nemudoma poiščite zdravniško pomoč pri krajevni zdravstveni službi.


Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije za izvajanje kemoprofilakse pred malarijo po posameznih območjih

Območje Značilnosti Priporočena kemoprofilaksa
A Tveganje je nizko ali sezonsko. V velikih mestih in v posameznih krajih je lahko zanemarljivo - odsotnost P. falciparum ali njegova občutljivost na chloroquine. Kemoprofilaksa: chloroquine
ali (v primerih nizkega tveganja) brez kemoprofilakse.
B Nizko tveganje v večini krajev. Chloroquine ponuja zaščito pred okužbo s P. vivax. Cloroquine skupaj s proguanilom delno ščiti pred okužbo s P. falciparum, lahko pa tudi omili bolezenske znake, če se ti pojavijo kljub kemoprofilaksi. Kemoprofilaksa: chloroquine + proguanil.Izbira druge vrste: mefloquine ali (v primerih izrazito majhnega tveganja) brez kemoprofilakse.
C Veliko tveganje obstaja zlasti v Afriki - z izjemo območij na izrazito visokih nadmorskih višinah. Tveganje je nekoliko manjše v nekaterih krajih Azije in Amerike razen na območju Amazonskega bazena. Na območju C v Aziji je pogosta odpornost na sulfadoxine-pyrimethamine, na C v Afriki in Ameriki pa je variabilna. Kemoprofilaksa: izbira prve vrste: mefloquine.
Mejna območja Kambodže, Mjanmara in Tajske: doksiciklinIzbira druge vrste: doksiciklin.
Izbira tretje vrste: chloroquine + proguanilali (v krajih z izrazito nizkim tveganjem) brez kemoprofilakse.

Opomba: Zaščito pred piki komarjev izvajamo v vseh primerih, tudi če kemoprofilaksa ni predpisana.

Natančnejša navodila glede priporočene kemoprofilakse za posamezne države in kraje ponujajo ambulante za popotnike območnih zavodov za zdravstveno varstvo ter Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Vsi Viva strokovnjaki