Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Klopi: odstranite jih v prvih 12. urah!


(stran 3 od 3)


Zaradi vboda klopa ne zbolimo vedno

Ali boste zaradi vboda okuženega klopa tudi zboleli, je odvisno od več dejavnikov, poudari dr. Strle. Eden od pomembnih dejavnikov je, koliko časa je klop prisesan v kožo. V Evropi se samo od 20 do 50 odstotkov okužb s klopi, okuženimi z lymsko boreliozo, pokaže s simptomi, ostale pa minejo brez njih. Telo sicer tvori protitelesa, vendar človek ne zboli.

Pri klopnem meningoencefalitisu se pri približno 80 odstotkov okuženih ljudi ne razvijejo simptomi. Klopi dobijo bakterije in viruse od živali, predvsem glodavcev, vendar ti ne zbolijo. Če se klop hrani na okuženi živali, se okuži tudi sam. Ko klop dobi gostitelja, se običajno na njem nahrani do konca. To traja nekaj dni, nato odpade, se zarije v listje in se, če ima srečo, naslednjo sezono prelevi v višjo razvojno obliko. Njihov razvoj poteka od odraslega klopa ženskega spola, jajčeca in larve do nimfe, nato pa zraste odrasel klop. Vse te razvojne oblike − z izjemo jajčec − se hranijo pri živalih. Če se klop nahrani do konca, bo v višje razviti obliki prenesel bakterije/viruse na svojega gostitelja. Pri klopu so bakterije/virusi v črevesju, vendar lahko klop okuži gostitelja šele tedaj, ko pridejo iz črevesja do slinavke.

Do tega ne pride takoj. Ljudje, ki okuženega klopa odstranijo v 12 urah po vbodu, praviloma ne zbolijo, če pa ga odstranijo v prvih 24 urah, zbolijo le redko. Če se klop prisesa na nogo miši in ga miš spraska, bo okužen že v celoti, iskal bo naslednjega gostitelja in tak klop je nevarnejši. Virusi so običajno tudi v slinavkah, zato je prenos hitrejši in ni varnostnega intervala, sklene sogovornik.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Klopni meningoencefalitis je možno preprečiti s (samoplačniškim) cepljenjem, ki je sestavljeno iz osnovnega cepljenja v treh odmerkih (prvemu odmerku naslednji mesec sledi drugi, zadnji pa čez leto dni). Že dva tedna po drugem odmerku več kot 90 odstotkov cepljenih tvori zaščitna protitelesa, po tretjem odmerku pa več kot 95 odstotkov cepljenih. Pozneje se je treba cepiti s poživitvenimi odmerki: s prvim tri leta po opravljenem cepljenju, nato do 60. leta starosti na vsakih pet let, po 60. letu pa na tri leta. Cepijo se lahko tudi otroci. Cepljenja opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo. Priporočljivo je cepljenje v zimskem času, saj je tedaj le malo verjetno, da bi bili klopi dejavni. Po dveh odmerkih pa človek dovolj zaščiten pričaka obdobje, ko so klopi že dejavni.

Klopi lahko okužijo tudi živali

Klopov je več vrst, vendar je v Sloveniji najbolj razširjena ena sama vrsta. Ko se klop napije, je težko določiti njegovo vrsto. Klopi se hranijo na ljudeh in živalih; tisti na živalih so navadno precej časa prisesani in zelo napiti, zato nekateri zmotno menijo, da se takšen klop prisesa le na živali, ne pa tudi na ljudi. Toda v resnici gre večinoma za isto vrsto klopa. Z virusom klopnega meningoencefalitisa se lahko okužijo tudi živali, predvsem govedo, ovce in koze, okuženo je lahko tudi njihovo mleko. Če boste zaužili neprekuhano okuženo mleko, se lahko okužite z virusom. Za lymsko boreliozo lahko zbolijo tudi psi, govedo, konji …



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , borelija , klopi , zaščita pred klopi , lymska borelioza , klopni meningoencefalitis , gozd

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.