Zakaj nas napenja, kako nastanejo vetrovi in kako jih odpraviti

(Foto: Diana Anđelić)

Golobčki in salve

Odločno zanikate, krivdo valite na drugega, celo na nedolžno mačko. Spomnim se, kako me je, ko so mi še kot deklici prebirali iz Zabavnika, v živo zadela zgodba o ugledni gospe iz viktorijanske dobe, ki je na nekem velepomembnem sprejemu v visoki družbi glasno izpustila prdec in si kmalu zatem zaradi te sramote vzela življenje. Večinoma smrdijo in se smešno slišijo, toda čemu vse to nelagodje, izgovarjanje in drastični ukrepi zaradi nečesa tako naravnega, kot so vetrovi? Zgoraj omenjeni dejstvi sta bolj slaboten razlog, zato nam dovolite pregnati predstavo o tem, da so vetrovi nekaj slabega.

Vsi spuščamo vetrove, saj je človek tako "narejen", zato ni nobene potrebe, da bi vas pretirano skrbelo, če vi ali vaš bližnji spusti kakega golobčka ali salvo. Z napenjanjem in spuščanjem vetrov je namreč povezanih le malo zdravstvenih tveganj in pri vsem skupaj gre bolj za stvar razumevanja in nadziranja nekaterih podrobnosti.

Resnica o vetrovih

Če naj razumemo, zakaj pride do napenjanja, moramo gledati na človeško telo kot na majhno tovarno, v kateri delujejo prebavila kot posebna enota. Ko hrana vstopi v želodec, se vsa hranila razgradijo na manjše sestavine (aminokisline, maščobne kisline in glukozo), nato pa se vsrkajo v tenko črevo.

Hrana, ki se ne vsrka v tenko črevo, ne more vstopiti v krvni obtok. Neprebavljena hrana in tekočina prehaja naprej po prebavilih, kjer kot odpadek doseže debelo črevo. Prav tu, v debelem črevesu, nastajajo plini.
Različne črevesne bakterije so v simbiotičnem razmerju s telesom in nemalokrat naredijo več dobrega kot slabega. Debelo črevo vsebuje obilico različnih prebavnih encimov, ki se hranijo z nevsrkanimi  hranilnimi snovmi. V primeru napenjanja zunanji encimi, znani kot "vetrovni encimi", razgradijo neprebavljene hranilne snovi, kar dosežejo tako, da pretrgajo njihove kemične vezi.

V tem procesu nastajajo plini in končni rezultat je, da ste mačko obtožili nečesa, kar verjetno ni njena krivda. Encimi razgradijo hrano do ravni molekule, zato so vetrovi kot izpušni hlapi; kot pri vsaki učinkoviti tovarni med razgradnjo snovi nastajajo plini. In res, morajo nekam uiti, mar ne?

Zakaj vetrovi smrdijo?

Fermentirana hrana ustvarja različne hlape in nekateri od njih imajo vonj. Napenjajo nas tako plini brez vonja (dušik, ogljik, dioksid, kisik in metan) kot "razvpiti" vodikov sulfid, ki je krivec za smrad. Če še niste uganili, so nekateri od teh plinov, metan in kisik, vnetljivi, zato prdci v resnici lahko gorijo.

Intenzivnost vonja vetrov je odvisna tudi od hrane, ki jo uživamo. Vegetarijanci spuščajo vetrove enako pogosto kot mesojedci, vendar njihove "serenade" niso tako aromatične, kajti zelenjava vsebuje manj vodikovega sulfida. Več žvepla ko vsebuje hrana, ki jo uživate, bolj bodo zaudarjali vaši vetrovi, saj bodo bakterije med razgradnjo hranilnih snovi ustvarjale sulfide in merkaptane. Pozor, čeprav je cvetača zelenjava, je na slabem glasu, ko gre za vetrove.

Vzroki za napenjanje

Nekateri ljudje spuščajo več vetrov kot drugi. Dedkov prst ni iz trte izvit – njegovo stanje je lahko posledica nekaterih dejavnikov. Spodaj je seznam različnih vzrokov za napenjanje:

1. Preveč ogljikovih hidratov
Ogljikovi hidrati, ena od glavnih skupin hrane, povzročajo vetrove zato, ker sta sladkor in škrob lahko razgradljiva. Polovica ljudi je obdarjena z bakterijo, zaradi katere si želijo žvečiti nepredelane ogljikove hidrate. In prav ste uganili, fižol vsebuje več neprebavljivih ogljikovih hidratov kot večina druge hrane.

2. Uživanje neprebavljive hrane
Za številna živila velja, da so neprebavljiva, na primer kravje mleko, ki je za človekovo telo nenaravno, zaradi česar veliko ljudi ne prenese laktoze. Preobčutljivost na laktozo pomeni, da telo ne ve, kako naj prebavi mleko, zato ga določi za odpadek. Ljudi, ki imajo v svojem sistemu veliko "vetrovnih" encimov in so preobčutljivi na laktozo, torej lahko napenja celo mleko.

3. Preveč encimov
Prebavna favna vsake osebe je sestavljena drugače, zato se vsi ljudje na enako hrano ne odzivajo enako. Dva človeka lahko pojesta enak obrok, bogat z neprebavljivimi ogljikovimi hidrati, pa bo z enim vse v redu, drugega pa bodo mučili vetrovi, to pa preprosto zato, ker njegov prebavni trakt vsebuje več encimov. Najbrž ste že slišali nekatere ljudi govoriti, da jih napenja čebula ali nemara jabolka, medtem ko drugi o tem ne vedo nič. Vse je odvisno od količine in vrste bakterij v vašem črevesju.

4. Požiranje zraka
Pravilno žvečenje hrane pomaga preprečevati vetrove, saj s tem prebavnemu traktu olajšamo delo. No, nekatere ljudi napenja že žvečenje žvečilnega gumija, saj pri tem požirajo več zraka kot sicer in tako zdramijo prebavni sistem. Včasih se jim samo podre kupček, spet drugič je zrak že pregloboko v prebavnem traktu, to pa pusti odprto le še eno možnost.

5. Prebavne okužbe
Vzrok za napenjanje so lahko tudi nekatere oblike prebavnih okužb. Zaužitje okužene hrane ali vode povzroči drisko, napenjanje, krče in vetrove. Pri osebi s prebavno okužbo se stene tenkega črevesja stanjšajo in hranilne snovi neprebavljene pridejo v debelo črevo, ne da bi bile prebavljene.

Rešitev problema
Uravnotežena prehrana, manj žvečenja žvečilnega gumija in predvsem zaznava, kaj in kako vpliva na vaša prebavila, so najboljši koraki v smeri rešitve problema. Če pa ste ujetnik vetrov, obstajajo tudi druge metode za odpravo težave. Kamilica, poprova meta, medenika, majaron in druge zdravilne rastline so mogočna pomoč pri lajšanju tovrstnih težav.

Življenje v brezvetrju
Omejitev ogljikovih hidratov v prehrani in izogibanje hrani, za katero veste, da jo vaš stežka prebavljate, je približno vse, kar morate vedeti, če želite zmanjšati količino "izpušnih plinov". Velja si tudi zapomniti, kako pomembna sta pravilno žvečenje hrane in opustitev žvečilnih gumijev. Če spadate med nesrečnike z veliko encimi v prebavilih, si pomagajte s čim bolj naravnimi pripravki.

Preverite še seznam hrane, za katero je znano, da napenja, vendar se zavedajte, da vse ne velja za vsakogar:
jabolka, marelice, fižol, otrobi, brokoli, brstični ohrovt, zelje, korenje, cvetača, mlečni izdelki, jajčevec, orehi, čebula, breskve, hruške, slive, rozine, tunina.

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Denis Baš

Denis Baš dr.med. spec. pediatrije

Postavi vprašanje

Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki