Samodiagnoza na spletu ali verodostojen zdravstveni nasvet?

Ne glede na to, kaj ste našli na internetu, preverite svojo »diagnozo« pri izbranem zdravniku.
Ne glede na to, kaj ste našli na internetu, preverite svojo »diagnozo« pri izbranem zdravniku. (Foto: Shutterstock)

Spletna diagnoza je le možnost, ki naj ne nadomesti zdravstvenega nasveta

Tudi vi med epidemijo pogosteje iščete zdravstvene nasvete na spletu? Med epidemijo okužb z novim koronavirusom je nekaj postalo jasno: zdravnika vsak dan zares potrebuje precej manj ljudi, kot jih je pred epidemijo sedelo v prepolnih čakalnicah.

Čakalnice so v času ukrepov ob epidemiji prazne. To sicer ne pomeni, da ljudje ne potrebujejo zdravnika, niso pa očitno vsi obiski tako zelo nujni in marsikaj je mogoče rešiti po telefonu. Kaj pa dr. Google? Je te dni kaj bolj dejaven?

Po diagnozo in zdravstveni nasvet na Googla

Kot nam je povedala Nana Fartek, splošna zdravnica iz ambulante družinske medicine Kus, veliko bolnikov, mlajših od 50 let, v ambulanto pride z idejo o možni diagnozi. Ne samo zaradi interneta, tudi zaradi pogovora s sorodniki, znanci. Ljudje bi radi čim prej vedeli, kaj jim je, vendar jim iskanje po internetu žal povzroči precej skrbi in tesnobe, pravi zdravnica. Google uporabljajo za diagnosticiranje, pa tudi za preverjanje informacij o zdravilih, ki jih jemljejo, zaradi česar zdravila včasih opuščajo in si delajo več škode kot koristi.

»To ne bi smelo vplivati na odnos med zdravnikom in bolnikom, saj bolnika lahko razumemo. Tudi sama iščem informacije na spletu, ko mi ponagaja računalnik, ko potrebujem recept za kosilo in podobno. Mi zdravniki moramo kljub temu opraviti diagnostiko po strokovnih smernicah, bolnik pa mora tudi razumeti, da je spletna diagnoza le ena možnost in da je ne sme jemati preresno.«

Kot pravi Nana Fartek, se sama bolj boji za ljudi, ki zanikajo svoje težave in simptome, dokler ni že prepozno. S tistimi, ki iščejejo zdravstvene nasvete na Googlu, je včasih daljša pot do dogovora, a z nekaj potrpežljivosti in razumevanja je to mogoče rešiti, pravi.

Pasti spletnega samodiagnosticiranja

Na pasti spletnega ugotavljanja zdravstvenega stanja zdravniki večkrat opozarjajo v javnosti, predvsem zato, ker je to sicer zelo dobro orodje za ozaveščanje javnosti o boleznih in simptomih, ne pa tudi za samodiagnostiko in terapijo. Diagnoze v veliko primerih tudi niso razvrščene po načelu pogostosti, temveč po atraktivnosti, tako da so prvi zadetki ponavadi najhujše bolezni, zato na spletu bolniki praviloma ne najdejo tolažbe, ampak se prestrašijo in si nakopljejo skrbi.

Po podatkih Evropskega statističnega urada je lani skoraj polovica Slovencev (48 odstotkov) internet uporabljala tudi za iskanje informacij, povezanih z zdravjem, kar je malo pod evropskim povprečjem. V ZDA informacije o zdravju na internetu išče 80 odstotkov ljudi (raziskava je zajela le tiste, ki imajo dostop do spleta), več kot polovica teh pa priznava, da so te informacije vplivale nanje in da so se na njihovi podlagi odločali o nadaljnjih korakih glede lastnega zdravja. Četrtina teh ljudi se je samodiagnosticirala, polovica teh pa se je nato posvetovala z zdravnikom. Podatki so iz študije ameriškega raziskovalnega centra Pew Research Center v projektu Pew Internet & American Life Project.

Kako torej iskati zdravstvene informacije po spletu?

1. Držite se preverjenih spletnih strani

Praviloma so informacije najbolj zanesljive na uradnih straneh državnih zdravstvenih ustanov, straneh uveljavljenih društev bolnikov, pa tudi nekaterih medijev ter zdravstvenih portalov in blogov, na katerih lahko opazite, da se trudijo informacije navajati iz preverjenih virov (navajajo preverljive raziskave, informacije temeljijo na pogovorih s preverjenimi zdravniki, prehranskimi in drugimi strokovnjaki).


2. Preverite več možnih diagnoz

Pri ugledni medicinski reviji British Medical Journal so pred leti raziskali, kako točno nam diagnoze postavijo različna spletna orodja za samodiagnosticiranje. Preverili so 23 spletnih strani, na katerih lahko posameznik vnese simptome, pa mu njihova orodja poiščejo možne diagnoze, in ugotovili, da so bile diagnoze, navedene na prvem mestu kot najbolj verjetne, pravilne le v tretjini primerov. Pri raziskovanju simptomov, ki jih imamo, je tako smiselno preveriti več virov in več možnih diagnoz.

3. Pogovorite se s svojim zdravnikom

Ne glede na to, kaj ste našli na internetu, preverite svojo »diagnozo« pri izbranem zdravniku.

4. Previdno pri iskanju zdravstvenih nasvetov

Če ste oseba, ki se zaradi informacij o lastnem zdravju hitro vznemiri in jo negotovost spravlja v velik stres, potem morate biti še posebej previdni, ko iščete zdravstvene nasvete na Googlu. V zadnjem času večkrat vidimo zapisano besedo kiberhondrija – to je pretirana skrb za lastno zdravje, ki izvira iz napačne interpretacije informacij s spleta, ko posameznik misli, da se vsak opisani simptom nanaša nanj, in tako iz navadnega glavobola hitro pridemo do možganskega tumorja. Če to opažate pri sebi, bodite previdni.


Razkritje: Objavo članka je podprlo podjetje Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., ki pa v vsebino članka ni posegalo.


Galerija

Ne glede na to, kaj ste našli na internetu, preverite svojo »diagnozo« pri izbranem zdravniku. Shutterstock

"Bolnik mora razumeti, da je spletna diagnoza le ena možnost in da je ne sme jemati preresno," poudarja zdravnica Nana Fartek. Osebni arhiv

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki