Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Antioksidanti za celovito zaščito organizma

Upočasnite staranje

V zadnjih nekaj letih skorajda ni dneva, ko mediji ne bi poročali o koristnosti antioksidantov v zdravi prehrani človeka. Ali v resnici sploh vemo, kaj so oksidanti? Ali poznamo njihove naravne vire in mehanizem delovanja?

Brez kisika ni življenja toda kisik tudi ubija!

Rastlinske in živalske vrste so se več milijonov let evolucijsko prilagajale okolju. Prav gotovo je večina vrst najbolj dramatičen razvoj dosegla ob pojavu kisika v zemeljskem ozračju. Pred tem so bili vsi organizmi anaerobni, torej za celično dihanje niso uporabljali kisika. Ko pa se je ta pojavil, so ga organizmi s pridom začeli uporabljali kot vir energije. Če sedanji človek, vse živali in deloma tudi rastline ne bi uporabljali kisika, ki ga z zrakom vnesemo v telo, bi lahko pojedli tudi do dvajsetkrat več, a se ne bi zredili! Seveda so se celice prilagodile porabi kisika veliko milijonov let pred nastankom človeka, torej smo že od primitivnih enoceličarjev naprej "podedovali" lastnost izkoriščanja kisika za nastanek energije. Toda nekatere najprimitivnejše bakterije še vedno živijo brez kisika in jim ta škodi. Ali kisik škodi tudi nam?

Odgovor bi bil lahko zelo preprost: načeloma ne, saj brez njega ne moremo živeti. Škodijo pa nam izredno agresivne molekule, ki nastajajo pri porabi kisika v celicah. To so tako imenovani prosti radikali; ti lahko nastanejo iz vsakega atoma ali molekule, ki je izgubila elektron. Elektroni krožijo v atomu okoli jedra in so vedno v parni obliki, torej po dva skupaj. Če atom ali molekula izgubi elektron, ji "nekaj manjka", zato je izredno reaktivna. Največ prostih radikalov nastane med izgorevanjem kisika, ko iz hranilnih snovi nastaja energija.

Prosti radikali

Tak kisikov prosti radikal je lahko prisoten v celici v več oblikah, pojavi pa se v 1 do 2 odstotkih, kar je izredno veliko. Kajenje, UV-svetloba in stres odstotek prostih radikalov še povečajo. Vsako sekundo nastane v telesu več sto tisoč prostih radikalov, ki se "zadevajo" ob druge molekule v celici, jim vzamejo elektrone in jih tako spremenijo v proste radikale ali poškodujejo. Najnevarnejši trk prostih radikalov z drugimi molekulami je zagotovo reakcija med genetskim materialom (DNA) in radikali. V vsaki celici je takih trkov nekaj tisoč na sekundo. Trajna poškodba DNA, ki pri tem lahko nastane, vodi do različnih bolezenskih stanj, tudi raka. Seveda prosti radikali lahko poškodujejo tudi proteinske molekule ali encime, zaradi česar delovanje celic ni več optimalno. Tarča prostih radikalov v telesu so tudi maščobe, lipidi. Podobno reakcijo, ki poteka zunaj telesa, že dobro poznamo: če maslo ali olje pustimo dalj časa odprto oziroma v stiku z zrakom, postane žarko. To ni nič drugega kot reakcija maščobe s prostimi radikali iz zraka.

Podobno je z visoko kalorično hrano, ki jo vnesemo v telo. Pečen krompirček, burgerji, sladoled, smetana, vse to pripomore k temu, da se presežek zaužite hrane iz takojšnje energije spremeni v maščobe. Več ko jemo, več kisika potrebujemo za pretvorbo in več kisikovih prostih radikalov nastane. Veliko pa jih z mastno, nepravilno prehrano tudi vnesemo v organizem. Hitra hrana je torej škodljiva kar dvakrat: prinaša veliko maščob in veliko prostih radikalov! Znano je, da so bile laboratorijske podgane, ki so jih dolgotrajno hranili z nizkokalorično hrano, manj podvržene oksidacijskemu stresu in nastanku prostih radikalov, zato se je njihovo fiziološko ravnotežje ohranilo, njihov organizem pa je bil bolj zdrav.

Kako se celice in organizem borijo proti prostim radikalom?

Z antioksidanti, ki jih je veliko v sadju in zelenjavi. V preteklosti je bil človek manj podvržen stresu, okolje je bilo čistejše, pred premočnim UV-žarčenjem nas je varovala debela plast ozona in še prehrana je bila sestavljena predvsem iz nerafiniranih žit, zelenjave in sadja. Sodobni življenjski slog pa je prav nasproten. Veliko stresa, preveč maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov, malo sadja in nepredelane zelenjave & Vsak stresor, ki deluje na telo in celico, povečuje nastajanje kisikovih prostih radikalov na eni strani, prehrana, ki je siromašna z naravnimi antioksidanti, pa zmanjšuje možnost nevtralizacije prostih radikalov. Če torej pomnožimo oba dejavnika, dobimo izredno veliko možnost čezmernega delovanja škodljivih prostih radikalov na človeški organizem.

Viri antioksidantov

Posledice sicer niso vidne takoj, toda telo se spreminja v tempirano bombo, ki lahko vsak čas eksplodira, če tovrstnih reakcij ne ustavimo, kar lahko dosežemo z antioksidanti. Ti delujejo tako, da prestrežejo proste radikale in ustavijo oksidacijo maščob ali preprečijo kvarjenje proteinov ali genetskega materiala v celici. Tako delujejo predvsem polifenolne spojine, ki jih je najti v večini rastlinskih vrst, vitamin E in zlasti bioflavonoidne spojine, ki že v majhnih količinah uspešno katalizirajo pretvorbo prostih radikalov v neaktivne spojine in tako prednostno reagirajo, preden bi prosti radikali poškodovali celične komponente.

Najpomembnejši antioksidant za lipide je vitamin E, veliko šibkejši je beta karoten, ki se v telesu pretvori v vitamin A. Vitamin C učinkuje kot dajalec elektrona, ki ga prosti radikal tako potrebuje, enako tudi lipoična kislina, polifenoli in bioflavonoidi. Najpomembnejši endogeni "razstrupljevalec" prostih radikalov je encim superoksidna dismutaza, ki za svoje delovanje potrebuje manganove ione, nekateri izoencimi pa tudi cink in baker. Doslej najmočnejši bioflavonoid je zmes znanih flavonoidnih in protoantocianidinskih spojin, ki jih s skupnim imenom imenujemo piknogenol. Najti jih je v lubju nekaterih iglavcev. V tabeli 1 so predstavljeni najučinkovitejši antioksidanti in njihovi viri.

VRSTE ANTIOKSIDANTOV IN NAHAJALIŠČE:
Vitamin E: oreški, avokado, rastlinska olja, kaleča semena
Vitamin C: citrusi, paprika, brokoli, črni ribez, kivi, mango, jagode
Piknogenol: lubje iglavcev
Resveratrol: lupine borovnic in črnega ribeza, rdeče vino, rdeče grozdje
Likopen: paradižnik, melona, grenivka
Flavonoidi: citrusi, čajni lističi, čebula, jabolka, rdeče vino, čokolada
Antocianin: jajčevci, grozdje in jagodičje
Beta karoten: korenje, peteršilj, bučke, mango, špinača
Katehini: čajni lističi, rdeče vino, čokolada
Indoli: brokoli, cvetača, zelje
Žveplove spojine: česen, čebula, čemaž
Lutein in zeaksantin: koruza, zelena solata, špinača
Izoflavonoidi: soja, fižol, grah, čičerka
Polifenoli: timijan in origano
Koencim Q: tkiva in membrane

Sicer pa je za antioksidante značilno sinergično delovanje, kar pomeni, da kombinacije antioksidantov delujejo še močneje, kot bi delovala enaka količina posameznih antioksidantov. Tako vitamin C pretvarja že uporabljeni vitamin E nazaj v aktivno obliko, piknogenol pa obnavlja vitamin C. Podobno delujeta tudi lipoična kislina in glutation.

Antioksidanti in staranje

Prvo pravilo, ki je bilo večkrat preizkušeno ter dokazano podaljšuje življenjsko dobo in upočasnjuje staranje, je nizkokalorična hrana. Če je takšna hrana vsebovala dovolj antioksidantov, predvsem vitamina E, vitamina C in bioflavonoide piknogenolovega porekla, se je starost laboratorijskih živali povečala z običajnega leta in pol na tri ali celo tri leta in pol! Nemalo primerov med dejavnimi starejšimi ljudmi to dejstvo potrjuje.

Toda zelo pomemben podatek, ki ga zasledimo v reviji Journal of Physiology and Pharmacology, kaže na to, da zlasti bioflavonoidi in vitamin E ne samo upočasnjujejo staranje, ampak lahko krepijo delovanje imunskega sistema in zmanjšujejo verjetnost razvoja alzheimerjeve in parkinsonove bolezni, katerih vzrokov za nastanek še nismo popolnoma razjasnili. Raziskovalna skupina dr. Mullerja je ugotovila, da je povečan oksidacijski stres, ki ga povzroča čezmerna količina prostih radikalov, ključno prispeva k hitrejšemu staranju in degeneraciji možganskih funkcij. Žal so prehranjevalne navade večine ljudi v sodobnem svetu pač prilagojene življenjskemu slogu, ki nam ga vsiljujejo snovalci globalizacijskega kapitala. Spremeniti življenjski slog ni lahko, predvsem pa za zdravo življenje potrebujemo voljo in čas. Saj vemo, da tudi posedanje pred televizijo ne koristi, a ima vsakdo doma televizijo! In DVD, mobilni telefon, če odpiranja vedno novih lokalov s hitro hrano in njihovega obiskovanja niti ne omenjamo! Zato si lahko pomagamo s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo antioksidante.

Ali antioksidanti preprečujejo raka?

Na osnovi študij, ki so jih izpeljali raziskovalci (objavljene so v revijah New England Journal of Medicine, 330, 1994; Cancer Research, 54, 1994; in Journal of Natural Cancer Institute, 91, 1999) lahko odgovorimo pritrdilno. To velja zlasti za kadilce, saj je znano, da kajenje dodatno pospeši nastanek prostih radikalov, na drugi strani pa snovi v katranu, ki nastajajo med gorenjem, dokazano aktivirajo sistem nastanka rakavih celic. Seveda predstavljajo rakava obolenja več kot sto različnih bolezni, ki se med seboj precej razlikujejo tako po nastanku kot tudi glede zdravljenja. Toda vse bolj se kaže povezanost med zmanjšano obolevnostjo za rakom in zdravo, nizkokalorično prehrano, ki vsebuje dovolj antioksidantov. Seveda se moramo zavedati dejstva, da s podaljševanjem zrelih let z vsako uro podaljšujemo tudi možnost napada prostih radikalov na različne življenjsko pomembne celične in medcelične molekule ter komponente. Torej: dlje ko živimo, večja je verjetnost, da bo okvara celice pripeljala do degenerativnih sprememb. Prav zato je nadvse pomembno, da že kmalu po štiridesetem letu vsakodnevno bogatimo prehrano z dodanimi antioksidanti ali pa spremenimo prehranjevalne navade.

Piknogenol primat med antioksidanti

Že v 14. stoletju je vrednost vodnega izvlečka iglic in lubja iglavcev odkril raziskovalec morij Jacques Cartier, ki je bil kar nekaj mesecev skupaj s svojo ladjo ujet v ledu Hudsonovega zaliva. Ker je zaloga sveže zelenjave in sadja hitro pošla, je posadko zajela tedaj klasična bolezen mornarjev, skorbut, ki nastane zaradi pomanjkanja vitamina C. V posadki je bil tudi mornar Domagaia, ki jim je priporočil uživanje čajnega napitka iz borovih iglic in lubja. Bolezensko stanje se je hitro izboljšalo. Nekaj stoletij pozneje je več raziskovalnih skupin preučevalo antioksidacijske lastnosti piknogenola in ugotovili so, da je zmes učinkovin, ki so v izvlečku piknogenola, izredno močan antioksidant.  Piknogenol je povsem naraven izvleček, pridobljen iz lubja evropskega morskega bora (Pinus maritima).

V izvlečku so bioflavonoidi, predvsem proantocianidinskega tipa. Podobne učinkovine je najti tudi v grozdnih pečkah, le da ne v takšnih količinah in ne tako raznolikih. Celotna zmes piknogenola je sestavljena iz približno 50 učinkovin, ki delujejo podporno antioksidacijsko. Primerjalno z drugimi znanimi antioksidanti, naštetimi v tabeli 2, ima piknogenol nekaj desetkrat močnejši antioksidacijski učinek kot vitamina E in C. Študije kažejo, da se piknogenol po peroralnem vnosu dobro absorbira iz prebavil in se že po dvajsetih minutah razporedi po vsem organizmu. Piknogenol predvsem preprečuje prezgodnji propad celic in s tem staranje organizma, preventivno deluje proti rakavim obolenjem in izboljšuje delovanje imunskega sistema. Blagodejno učinkuje na krvožilni sistem, uporabljajo pa ga lahko tudi diabetiki. Piknogenol je že približno desetletje prisoten v Franciji, Finski, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Južni Koreji, Singapuru, Argentini in Švici, začeli pa so ga tržiti tudi v Združenih državah Amerike.

Da ne bo prehitro konec ...

Kaj torej so antioksidanti in kako jih uživati? Antioksidanti skrbijo za celovito zaščito organizma, upočasnjujejo staranje in zmanjšujejo verjetnost nastanka nekaterih bolezenskih stanj. Žal je različnih stresnih stanj v sodobnem življenju čedalje več, kakovostne, z antioksidanti bogate hrane pa čedalje manj, zato je priporočljivo, da si do vsakodnevnega ravnovesja pomagamo s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo antioksidante.

Kljub temu se velja včasih tudi zamisliti in se vprašati: ali moramo res za vsako ceno živeti stresno in slediti trendom potrošniške družbe? Ali je kakovost življenja v resnici merljiva le s pojmom "imeti" in ne "živeti"? Izboljšajmo kakovost življenja z vsakodnevnim obrokom sadja in zelenjave ter dopolnimo prehrano z antioksidanti, saj je preprečiti bolezen veliko lažje, bolje in manj težavno, kot pa jo zdraviti oziroma se te resnice zavedeti, ko je že prepozno.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravje , minerali , zdrava prehrana , staranje , vitamini , mladost , kisik , bioflavonidi , antioksidant , prosti radikali , piknogenol , oksidant

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.