Nasveti za varen dopust

  • NP
  • petek, 01. julij 2016
(Foto: Shutterstock)

Zagotovite si brezskrbne počitnice

Brezskrbne počitniške dni nam lahko preprečijo različne tegobe, zato se velja nanje dobro pripraviti. Najpogostejše nezgode na potovanjih so poškodbe, nezgode na cesti in pri plavanju, piki in ugrizi živali, najmanj pa je okužb z nalezljivimi boleznimi. Veliko ljudi prizadenejo tudi različne oblike drisk in blažja vročinska stanja.

Pred odhodom na pot naj si vsi popotniki, kronični bolniki, a tudi sicer zdravi ljudje uredijo zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco. Priporočljivo se je pozanimati, kje v kraju dopustovanja je najbližji zdravstveni dom ali bolnišnica, kjer vam bodo pomagali, če bo potrebno.


Prebavne težave

Na potovanjih so prebavne težave zelo neprijetne; najpogostejši sta driska in zaprtje. Pri driski, ki jo povzročijo patogeni mikroorganizmi, so najpomembnejši preventivni ukrepi: redno in pogosto umivanje rok, uživanje temeljito prekuhane in sveže pripravljene hrane, uživanje olupljenega sadja, pitje ustekleničene vode iz originalne ovojnine in pitje pijače brez ledu.

Takoj, ko začutite, da ste dobili drisko, morate poskrbeti za nadomeščanje izgubljene tekočine.
Pijete lahko prekuhano vodo in nesladkane čaje. Za primer driske je priporočljivo vzeti s seboj prašek z elektroliti, ki nadomešča sprotne izgube tekočine in elektrolitov. Prašek je v lekarnah na voljo brez recepta. Dodatno si lahko pomagate s kapsulami, ki prispevajo k normaliziranju črevesne flore, in z medicinskim ogljem, ki veže nase bakterije in strupe. Tudi to in čaje dobite v lekarnah.

Proti zaprtju pomagata zdrava prehrana, ki vsebuje dovolj vlaknin in tekočine, ter izogibanje malo predelanim živilom, kot so sladoled, siri, meso in izdelki iz bele moke. Vlaknine so predvsem v sadju (jabolka, breskve, mandarine, kaki, kivi), zelenjavi (brokoli, zelje, korenje, špinača, bučke), stročnicah in neoluščenih žitih (žitni zajtrki, polnozrnate testenine, neoluščen riž).

Proti zaprtju pomagata tudi pitje zadostnih količin tekočine ter uživanje suhega sadja, predvsem suhih fig in sliv. Če to ne pomaga, si lahko pomagate z rabo odvajalnih sredstev. Med naravna odvajala sodijo vlakninski dodatki, ki večajo volumen blata, in mineralna voda z veliko magnezijevega sulfata, ki z vezavo vode pospešijo odvajanje blata. Magnezij je tudi v grenki soli, ki se dobi v lekarni. Druga naravna možnost so odvajalni čaji.

Različne poškodbe


Krvavitve

S pravilno oskrbo boste ustavili krvavitev in preprečili okužbo rane. Umazanijo očistite tako, da poškodovani del telesa sperete s curkom sladke vode, nato s sterilno gazo mesto nežno očistite in rano posušite. Če gre za manjšo ali površinsko rano, uporabite obliž, pri čemer pazite, da se ne dotaknete sterilnega dela. Večje rane obvežite s sterilnim povojem.

Zvini, izpahi in zlomi

Zvin je posledica nategnitve ali pretrganja sklepne vezi. Na poškodovanem delu telesa nastane oteklina. Med premikanjem se občutek bolečine poveča. Lahko se zgodi, da poškodovani ne more premikati sklepa in da na mestu nastane modrica. Pri zvinu in nategnitvi mora sklep počivati ter mirovati, s hladnim obkladkom pa lahko ublažite bolečino in zmanjšate oteklino.

Izpah navadno nastane s spiralnim izvijanjem sklepa, zaradi česar se kost premakne iz sklepa. Izpahnjeni del je deformiran in otekel. Podprite poškodovani ud, preprečite premikanje in poiščite zdravniško pomoč. Za podporo uporabite blazine, brisače ali odeje, pri poškodbi roke uporabite povez okoli vratu.

Pri zlomu morate poškodovano mesto nujno imobilizirati in čim hitreje poiskati zdravniško pomoč. Podloga za imobiliziranje mora biti dovolj dolga ter postavljena nad mestom zloma in pod njim.

Poškodba glave
Udarec v glavo je vedno nevaren, saj pri močnejšem udarcu lahko pride do potresa možganov ali poškodbe lobanje. Poleg otekline ali krvaveče rane pri tovrstnih poškodbah pogosto ni drugih vidnih znakov, kljub temu pa mora biti poškodovani pod budnim nadzorom. Spremljajte možne znake potresa možganov, ki se lahko kažejo v obliki zaspanosti, slabosti, bruhanja in razširjenih ali neenakih zenic. Po takšni poškodbi poškodovanemu ne smete dovoliti, da zaspi, dokler niste prepričani, da gre za pretres možganov. Če je poškodovani v nezavesti ali ima znake pretresa možganov, karseda hitro poiščite zdravniško pomoč.

Opekline
Opečeno mesto je treba takoj ohladiti z večjimi količinami mrzle vode in nadaljevati s hlajenjem vsaj deset minut. Poškodovanemu morate ves čas dajati tekočino, da bo nadomestil dehidracijo. Opečeno mesto prekrijte s sterilno gazo, ki se je ne smete dotikati, na opečeno mesto pa ne smete pritiskati. Vse opekline, ki so močnejše od prve stopnje, mora čimprej pregledati zdravnik.

Na soncu...

Sončne opekline
Vedno in vselej uporabljajte zaščitna sredstva pred sončnimi žarki, kot so krema za sončenje, klobuk in očala, po potrebi tudi oblačilo z dolgimi rokavi. Predvsem pa se izogibajte sončenju v času močnega sonca. Če vas sonce kljub temu opeče, opečena mesta hladite s pitno vodo, kožo prekrijte z lahno tkanino in se umaknite v senco. Dehidracijo preprečite s pogostim pitjem majhnih požirkov vode. Pri blagih opeklinah pomagata krema po sončenju in cinkova mast, ki pomiri kožo.

Sonce in vročina
Znaki sončarice so nemir, glavobol, vrtoglavica, rdeča ali vroča koža ter hiter in močan srčni utrip. Telesna temperatura lahko naraste do 40 ºC in več. V hudih primerih prizadeti omedli.

Ponesrečenca postavite v ležeči položaj, ga umaknite na hladno in mu slecite oblačila. Nato ga pokrijte z vlažno rjuho, ki jo nenehno močite. Hladite ga, dokler se temperatura ne zniža pod 37,5 ºC. Takrat vlažno rjuho zamenjajte s suho in poiščite zdravniško pomoč.

Toplotni udar je posledica velike izgube soli in vode po daljšem znojenju. Znaki so glavobol, krči, bleda in vlažna koža, hiter in močan srčni utrip ter neznatno povišana temperatura. Če opazite te znake, premaknite prizadetega v hladen in prezračen prostor ter mu pomagajte nadomestiti izgubljeno tekočino. Bolnik naj leže ali vsaj dvigne noge ter pije velike količine rahlo soljene vode (v majhnih požirkih).

Da se boste izognili tovrstnim težavam, potovanje ter izpostavljanje soncu načrtujte v jutranjih in večernih urah. Preostanek časa prebijte v zaprtem prostoru ali senci ter pijte veliko tekočine, najbolje negazirano mineralno vodo ali mlačen čaj. Pazite na zadosten vnos soli ter jejte veliko svežega sadja in zelenjave.

Piki


Klopi

Če klop ni okužen, vbodu ne sledijo večje nevšečnosti. Običajno pride le do manjšega lokalnega vnetja, ki ga zaznate kot srbeče, nekoliko oteklo mesto. Če je klop okužen z nevarnimi mikroorganizmi, lahko zbolite. Najpogostejše bolezni, ki jih prenaša klop, so lymska borelioza, erlihioza in klopni meningoencefalitis. Proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga povzroča virus, se lahko cepite.

Klopi so v toplih dneh dejavni dopoldne in popoldne, v oblačnem vremenu pa napadajo ves dan. Še posebno dejavni so v vlažnem vremenu in pri zmernih temperaturah. V naravi (na obronkih gozdov, v podrasti, listju, na nizkih vejah, lahko tudi v mestnem parku) je dobro nositi primerna, predvsem bela oblačila, ki prekrivajo večji del telesa. Z redno in pogosto rabo repelentov, ki jih nanesete na oblačila, nogavice in čevlje, zmanjšate možnost okužbe. Po vrnitvi z izleta se oprhajte in temeljito preglejte kožo vsega telesa, oblačila pa oprati. Ne pozabite pregledati bolj skritih predelov kože med prsti, za uhlji, na lasišču, v sramnem predelu in pod pazduhami ter kože pod koleni.

Če opazite prisesanega klopa, ga ne smete mazati z olji in laki, ker utegne klop izločiti telesne izločke, ki vsebujejo številne mikroorganizme. Klopa previdno odstranite s pinceto ali s primernim prijemalom, ki so na voljo v nekaterih lekarnah in specializiranih trgovinah. Zagrabite ga karseda blizu glavi in po odstranitvi razkužite mesto vboda. Če klopova glavica ali del telesa ostane v koži, se obrnite na zdravnika, ki bo odstranil preostanek. Po odstranitvi klopa opazujte kožo; če se kjerkoli pojavijo pordele lise, je nujen obisk zdravnika.

Komarji
Piku komarja sledi srbež. Posledica praskanja je lahko okužba ranice. Prizadeto mesto pordi, oteče, na dotik je toplo, lahko se ognoji. Če okužbe pravočasno ne zdravite, utegne priti do povišane telesne temperature in povečanja bezgavk. Da boste to preprečili, vbodno mesto razkužite. Močnejši srbež ublažite s hladnimi obkladki; če to ne pomaga, žarišče namažite z antihistaminsko kremo ali s tekočim pudrom, ki ju kupite v prosti prodaji v lekarnah. Če so težave hujše ali je vbodov več, zdravnik predpiše antihistaminske tablete ter kremo proti srbenju in vnetju.

Bivalne prostore in postelje zaščitite pred komarji z zaščitnimi mrežami. Ko ste v naravi, je najprimernejša zaščita raba repelentov, ki jih nanašate na kožo in oblačila. Na voljo so v več oblikah: gel, losjon, stik, pršilo, krema, obliži. Pomagate si lahko tudi z insekticidi, s katerimi preprečite vstop žuželk v prostore; na voljo so v obliki pršil, tekočin in tabletk. Vložite jih v posebne aparate, ki jih priključite na električni tok, nekateri pa delujejo ob pomoči baterijskega vložka. Ker so strupeni, niso priporočljivi za rabo v zaprtih prostorih, zlasti ne v otroških sobah. Nekatere svetilke, ki jih lahko uporabljate v zaprtih prostorih, privlačijo žuželke in jih na svoji površini požgejo.

Obadi

Po piku prizadeta koža srbi in peče, pojavita se rdečina in oteklina. Podobne težave povzroči tudi konjska muha. Mesto pika temeljito sperite s tekočo vodo in milom ter razkužite. Bolečino in srbenje ublaži obkladek z ledom, vnetje umiri antihistaminska krema. Če se bolečina stopnjuje, je najbolje poiskati zdravniško pomoč, saj je morda prišlo do okužbe.

Čebele, ose, sršeni, čmrlji
Za večino ljudi pomeni pik ose, čebele, sršena in čmrlja (kožokrilcev) bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh mine. Pik je zelo nevaren, kadar žuželka piči v usta ali žrelo; ker oteklina ovira dihanje, lahko pride celo do zadušitve. Ose privlačijo močni vonji pijač in hrane ter žive barve. Pikajo predvsem, če se čutijo ogrožene, zato jih ne vznemirjajte. Vznemirjenje, vpitje in mahanje jih bo prestrašilo; takrat postanejo nevarne. Po travi hodite obuti in oblečeni v primerna oblačila. Izogibajte se rabi deodorantov, laka za lase, parfumov, dišečih krem, sredstev za sončenje … Ose privlači tudi vonj po znoju. Najbolj odkrite dele telesa je priporočljivo namazati z repelentom.

Čebele in ose rade sedajo na mokre površine, tudi na mokre brisače in predmete, da se odžejajo. Čebelje želo je povezano z manjšim zbiralnikom strupa, ki ga vbrizga v žrtev. Po vbodu ostane želo v koži, skupaj z vrečico strupa. Pik povzroči skelečo bolečino in srbenje, kmalu zatem nastaneta oteklina in rdečina. Želo nežno izvlecite, najbolje z noževo konico, včasih lahko to opravite tudi z nohti. Pri odstranjevanju s pinceto se lahko strup iztisne v kožo. Pazite, da se vrečica s strupom, ki je povezana z želom, ne prebode. Mesto vboda sperite z večjo količino vode, nato pa ga namažite z antiseptično kremo in po možnosti še z antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom ali tekočim pudrom. Na boleči del polagajte hladne obkladke.

Če je pikov več, se sprosti več strupa, zato obstaja večja možnost resnejše sistemske reakcije. V tem primeru hitro poiščite zdravniško pomoč. K zdravniku je treba tudi v primeru, če se bolečina in srbenje stopnjujeta, saj utegne iti za alergijsko reakcijo. Znaki takšne reakcije so slabost, vrtoglavica, glavobol in bolečine v trebuhu. Zelo resen znak so težave z dihanjem in otekanje predelov, ki ležijo za vbodom.

Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo vedno nositi s seboj komplet za samopomoč in ga uporabiti takoj po piku. Komplet vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete. Pomagajo tudi obkladki z ledom in antihistaminska krema. Če jih piči osa ali čebela, morajo hitro prejeti zdravniško pomoč. Mesto pika je treba imobilizirati, oseba naj počiva.

Če gre za pik na roki ali nogi, je treba mesto nekaj centimetrov nad pikom podvezati. Če se oteklina razširi do povoja, ga je treba premakniti za 5 do 10 centimetrov. Alergen lahko izzove tudi anafilaktični šok. Znaki se pojavijo v nekaj sekundah ali minutah: srbenje, otekanje ustnic in žrela, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, bledica in znojenje. Potrebna je čimprejšnja zdravniška pomoč.


Škorpijoni

Škorpijonov pik je zelo boleč, predel okoli pika hitro oteče in vbodno mesto postane toplejše od okoliške kože. Podobno kot pri piku kač mora prizadeti mirovati, kajti pri premikanju se strup prenaša po telesu. Bolečino omilijo hladni obkladki. Ves čas naj bo kdo ob prizadetem, da lahko spremlja njegovo splošno stanje; motnje dihanja lahko kažejo na to, da je prišlo do alergijske reakcije.

V tem primeru, a tudi če je žrtev otrok ali starejša oseba, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Na mesto pika polagajte kocke ledu in ga namažite z antihistaminsko-kortikosteroidno kremo. V prvih osmih do dvanajstih urah naj prizadeti ne uživa nobene hrane. V hujših primerih je potrebno zdravljenje s protistrupom.

Meduze

Dotik ožigalk zaboli, na koži so opazne svetle, čvrste sledi, ki so navadno razvrščene v vrste. Po nekaj urah prizadeti deli pordijo, bolečine se umirijo, ostane pa srbež. Praskanje reakcijo stopnjuje. Na prizadetem predelu se lahko pojavijo mehurčki in čez čas kraste. Pozneje so na ozdravljenih predelih opazne temneje pigmentirane lise in neredko brazgotine. V težjih primerih, ko je prizadeta večja površina, lahko pride do slabosti, bruhanja in celo izgube zavesti. V takšnem primeru svetujemo takojšnjo zdravniško pomoč.

Takojšnje polaganje karseda toplih obkladkov na prizadeto mesto uniči strup. Prizadete predele speremo z morsko vodo, lovke pa odstranimo s površine kože (s pinceto ali z roko, oblečeno v rokavico). Nato kožo premažemo z alkoholom ali za trideset minut namočimo v raztopino vode in kisa v enakem razmerju. Nekateri svetujejo tudi kremo za britje, moko ali sodo bikarbono. Nanesene snovi nato z nožičem postrgamo s kože in prizadeto mesto znova speremo z morsko vodo. Šele nato lahko opečeno mesto namažemo z antihistaminikom ali s kortikosteroidno kremo. Prizadeto mesto zaščitimo pred soncem.


Potovalna lekarna in prva pomoč

Za varno potovanje je ključnega pomena dobro založena priročna potovalna lekarna z najnujnejšimi zdravili in priborom za oskrbo ran. Ne pozabite, da morate zdravila hraniti na primernem mestu.

Potovalna lekarna naj vsebuje naslednje:
  • sredstvo proti bolečinam,
  • sredstvo za zniževanje temperature,
  • antialergik (tablete in mazilo),
  • antibiotik,
  • sredstvo proti slabosti,
  • krema za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem,
  • povoji, sterilne gaze, obliži,
  • sredstvo za razkuževanje ran,
  • mazilo za blaženje posledic pikov in sončnih opeklin,
  • škarjice, pinceta.

Vesna Plevnik Vodušek

Vesna Plevnik Vodušek dr. med. spec. pediatrije

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki