Nad bolečino tudi s preventivo

  • ponedeljek, 09. november 2009
asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine
asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine (Foto: Diana Anđelić)

Kronična bolečina

S kronično bolečino se vsakodnevno srečujejo tudi splošni zdravniki oziroma zdravniki družinske medicine. Kot pravi asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine, so po zbranih podatkih analize, ki sta jo opravili z nizozemsko kolegico z Univerze v Nijmegnu, analgetiki na četrtem mestu predpisanih zdravil. Ali povedano z drugimi besedami, vsaj četrtina bolnikov v ordinaciji se oglasi zaradi bolečine.

Vzroki za kronično bolečino so zelo različni. Po izkušnjah sogovornice se v ambulanti najpogosteje oglašajo bolniki, ki trpijo kronične bolečine zaradi vnetnih in degenerativnih revmatičnih obolenj, bolečin v križu in drugih podobnih bolečin, ki jih zdravniki uvrščajo med nociceptivne. Zelo pogost vzrok je še nevropatska bolečina, zlasti periferna nevropatska bolečina pri sladkornih bolnikih, postherpetična, ni pa izvzeta niti bolečina po možganski kapi, s katero se zdravnik najpogosteje srečuje med hišnimi obiski. Sogovornica opaža, da se vzrok za bolečine neredko skriva v psihosocialnem stanju, v katerem se je znašel bolnik. Čeprav se navzven odraža kot ulkus, gastritis, neznačilne bolečine v trebuhu ali nepojasnjen glavobol, je lahko v ozadju nekaj povsem drugega. Predvsem starejši ljudje o bolečini pogosto ne spregovorijo odkrito in neposredno, ampak najprej govorijo o drugih težavah. Da odkriješ pravi vzrok, pravi dr. Danica Rotar Pavlič, se je treba z bolnikom pogovarjati. Posebno pozornost je treba nameniti tudi nebesednim sporočilom, sključeni drži, izrazu na obrazu in podobno. Zato mora biti dober družinski zdravnik izurjen tudi v komunikacijskih veščinah.

Sprva z blagimi analgetiki

Vsako bolečino je treba obravnavati resno. Kadar ni prehuda, se zdravljenje začne z blažjimi analgetiki (paracetamol). Če ti ne pomagajo, zdravnik predpiše nesteroidne antirevmatike (NSAR), ki blažijo srednje hudo bolečino in imajo poleg protibolečinskega še protivnetni učinek. Žal imajo ta zdravila tudi neželene učinke. Sogovornica ocenjuje, da v Sloveniji zdravniki predpišejo znatno preveč zdravil iz te skupine in da se vse premalo govori o njihovih neželenih učinkih. "Opažam, da ljudje na lastno pest kombinirajo različne analgetike iz iste skupine, ker zmotno menijo, da bodo tako lažje odstranili bolečino. Resnica je nasprotna, saj se pri kombiniranju različnih analgetikov iz skupine NSAR stopnjujejo le neželeni učinki, analgetični pa ne. To je zelo pomemben podatek. Pretirana in dolgotrajna uporaba NSAR lahko povzroči resne zaplete v zgornjih prebavilih, zlasti vnetje sluznice želodca, razjede in krvavitve. Razjeda (ulkus) je lahko v hujših primerih, če prebije oziroma perforira sluznico, celo usodna."

Poudarjati tudi nefarmakološke ukrepe

Po izkušnjah sogovornice bolniki razmeroma dobro sledijo njenim navodilom, kako naj jemljejo zdravila za blaženje bolečin. Kljub temu meni, da je splošna zavest ljudi na tem področju še vedno dokaj nizka. Pri predpisovanju analgetikov pogreša nacionalno regulativo, kakršno so uvedli na Nizozemskem. Tam predpišejo znatno manj analgetikov kot pri nas, predvsem zato, ker jih morajo bolniki doplačati, zato vselej dobro premislijo, ali jih res potrebujejo ali ne. To velja za vse lažje in srednje težke bolečinske sindrome, medtem ko za povsem jasna in utemeljena stanja, kot so revmatoidni artritis, degenerativni revmatizem in rakava obolenja, doplačilo ni potrebno.
Med Slovenijo in Nizozemsko obstaja še ena pomembna razlika, nadaljuje dr. Danica Rotar Pavlič. "Severnjaki zelo spodbujajo nefarmakološko zdravljenje in poudarjajo odgovornost posameznika za njegovo zdravje. To v praksi pomeni tudi naslednje: če se pri zdravniku oglasi človek z bolečinami v križu, mu zdravnik vedno posreduje še zloženke z navodili o tem, kako naj pravilno izvaja gibe v ledveni hrbtenici, kako naj pravilno dviguje predmete s tal in kako naj se pravilno obrača; da mu tudi navodila za pravilno držo in vaje za krepitev mišic ob hrbtenici. Neizpodbitno namreč drži, da bolnik že s temi ukrepi v veliki meri ublaži ali celo povsem odpravi bolečino, razen seveda, če nima izrazitih degenerativnih sprememb na vretencih."

Preventivna skrb je nujna

Seveda je ključna osebna zavzetost. Prav to pa sogovornica največkrat pogreša. Ljudem z bolečinami v sklepih in v hrbtenici vedno da zloženke, vendar ima občutek, da je uspešna kvečjemu v desetini primerov. Kot pravi, jo včasih dobesedno pretrese, ko v ordinaciji vidi mladega človeka z bolečinami v mišicah in sklepih, za katerega se med pogovorom izkaže, da se sploh nič ne giblje, bolečine pa so zgolj posledica popolne nerazgibanosti in okorelosti sklepov. Taki ljudje so idealni kandidati za poznejšo obrabo sklepov, ker jih bodo ves čas nepravilno obremenjevali. Sogovornica močno poudarja preventivno skrb za telo. Obžaluje, da na delovnem mestu ljudje nimajo ne časa ne možnosti, da bi si vsaj enkrat na dan vzeli čas, se razgibali in poskrbeli za lepšo držo telesa. Prav redno gibanje in skrb za pravilno držo sta namreč dejavnika, ki pomembno prispevata k zmanjševanju nekaterih zelo pogostih oblik kronične bolečine.

Enako skrb zbujajoč se ji zdi pojav, ki ga vse pogosteje opaža med osnovnošolsko mladino: čedalje več otrok se namreč skuša na različne načine izogniti pouku telesne vzgoje. S tem se seveda znajdejo v začaranem krogu: ker so nespretni, se izogibajo telovadbi, zaradi česar so še manj razgibani, imajo višjo telesno težo in so zato pogosto tarča zbadljivk. Veliko je učencev, ki že med izvajanjem prevala čutijo bolečine v hrbtenici, kar je v resnici razlog za temeljit premislek. Vsekakor bi morali mlade generacije bolj spodbujati h gibanju in pridobivanju telesne kondicije, ki je obenem porok za dobro duševno kondicijo in s tem za splošno zdravje.

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki