Driska

MJS
ponedeljek, 09. november 2009

(Foto: Diana Anđelić)

Moteča nadloga

Verjetno ga ni med nami, ki ne bi že vsaj enkrat imel driske. Govorimo o enem od najpogostejših znakov, ki lahko napoveduje najrazličnejše bolezni. Drisko ima človek, ki pogosteje iztreblja redkejše blato. Ker so pri zdravih ljudeh velike razlike v številu odvajanj in gostoti blata, jo zdravniki opredeljujejo kot odvajanje povečane količine redkejšega blata, in sicer več kot 300 g na dan. Z izjemo vegetarijancev, ki lahko zaradi diete, bogate z vlakninami, odvajajo tudi večje količine blata, zdrav človek povprečno izloči od 100 do 150 g blata na dan.

Driska običajno ni nevarna in jo lahko obvladamo sami. Le redko je tako huda, da je zaradi izgube tekočine in elektrolitov moteno delovanje organizma. Takrat je nujna zdravniška oskrba. Driska je lahko posledica različnih bolezni. Daleč najpogostejše so okužbe črevesne sluznice z virusi, bakterijami ali paraziti. Včasih je driska tudi posledica jemanja nekaterih zdravil, na primer antibiotikov.

Vzroki za drisko

Vzroki za drisko so različni, največkrat pa jo povzročijo okužbe z virusi, bakterijami in paraziti, bolezenska stanja (celiakija, sindrom kratkega črevesja, redki tumorji, kronična vnetna bolezen črevesja, sindrom vzdraženega črevesja), zdravila (antibiotiki, diuretiki, kemoterapevtiki, teofilin) ali strupi.Driska je lahko akutna ali kronična. Akutna driska se pojavi nenadoma in je največkrat posledica okužbe. Običajno ne zahteva posebnih preiskav in zdravljenja, izgine pa v manj kot dveh do treh tednih. Če je povzročitelj virus, driska običajno traja nekaj dni, spremljajo pa jo povišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje in glavobol. Tej virusni črevesni okužbi ljudje pogosto pravijo "trebušna gripa". Bakterijska driska se pojavi pri okužbah s hrano ali vodo, nastane pa zaradi delovanja bakterijskih toksinov ali vdora bakterij v črevesno steno. Če toksini nastajajo že v okuženi hrani, se lahko bolezenski znaki razvijejo zelo hitro, že po nekaj urah. Driska je največkrat vodéna, spremljajo jo slabost, krči v trebuhu in tudi bruhanje. Driska, ki jo povzročajo bakterije, ki okvarijo črevesno steno, je sluzavo krvava, s hudimi krči in povišano telesno temperaturo. Okužbe s paraziti niso pogoste. Driska se običajno pojavi zaradi pitja okužene vode in traja dalj časa. Lahko je krvava ali vodéna.

Potovanje v tuje kraje nam lahko zagreni potovalna driska, ki nastane zaradi uživanja hrane in pijače, najpogosteje okužene z bakterijo Escherichia coli. Taka driska se lahko pojavi celo sedmi dan po prihodu s potovanja.

Akutna driska največkrat izgine spontano in ne zahteva vzročnega zdravljenja. Skrbeti je treba samo za nadomeščanje izgubljene tekočine in mineralov, saj se lahko pri hujših oblikah organizem hitro izsuši in pride do dehidracije. Blago dehidracijo zaznamo kot povečano žejo in suhost ustne sluznice. Zmerna do huda dehidracija lahko povzroči omedlevice, kadar je bolnik v pokončnem položaju, zmanjšano količino seča, splošno oslabelost, šok, ledvično odpoved in celo komo.
Kronična driska traja več kot štiri tedne oziroma se ponavlja. Vedno moramo poiskati vzrok, saj je lahko tudi znak resne bolezni, zato jo mora obravnavati zdravnik.

Zdravljenje driske

Če je driska kratkotrajna in traja samo nekaj dni, si ponavadi lahko pomagamo sami, tako da nadomeščamo izgubljeno tekočino in minerale ter uživamo hrano z malo balasta. K sreči ima tak potek večina akutnih drisk. Če bolezen ne izgine v tednu dni, moramo nujno obiskati zdravnika. Opravil bo pregled blata (bakterije in paraziti), včasih tudi endoskopski pregled danke oziroma celotnega širokega črevesja ter pri tem morda odvzel vzorce tkiva za histološko preiskavo.

Samozdravljenje driske

Pri samozdravljenju driske je najpomembnejše, da preprečimo dehidracijo, ki lahko nastopi pri dolgotrajnejši driski, in vzpostavimo naravno ravnovesje črevesne flore.Za to je primerna tako imenovana rehidracijska raztopina, ki je mešanica elektrolitov in sladkorja, pripravimo pa jo lahko sami doma. Količina, ki jo moramo popiti, je odvisna od stopnje izsušenosti. Pri blagi dehidraciji popijemo v prvih štirih do šestih urah po 50 ml raztopine na kilogram telesne mase, pri zmerni pa 100 ml na kilogram telesne mase. Za preprečevanje nadaljnje izsušitve organizma moramo nato vsak dan do konca bolezni popiti od 100 do 200 ml raztopine na kilogram telesne mase.
Med boleznijo uživamo hrano, ki ima čim manj ostankov, denimo riž, banane in krompir. Izogibamo se mastni in začinjeni hrani.

Mlečnokislinske bakterije (probiotiki)

Mlečnokislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesju ter tako preprečujejo razrast škodljivih in pogojno škodljivih bakterij. Poleg tega večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Pripravke z mlečnokislinskimi bakterijami v obliki kapsul brez recepta uporabljamo za dodatno zdravljenje pri driskah dojenčkov, otrok in odraslih.

Kdaj k zdravniku?

Čeprav večina drisk s pravilnim samozdravljenjem izzveni, vedno ni tako. Včasih je potreben tudi obisk pri zdravniku, ki bo poiskal vzrok driske in jo primerno zdravil. Tako nikakor ne odlašajte z obiskom v ordinaciji,

če imate hudo akutno drisko, stanje pa se kljub samozdravljenju ne izboljša 48 ur po začetku bolezni,... če zaradi driske nastopi zmerna ali huda dehidracija organizma, če obenem tudi dlje časa bruhate, imate visoko telesno temperaturo, hujše bolečine v trebuhu, driska pa je krvava,

pozorni morajo biti tudi bolniki s kroničnimi spremljajočimi boleznimi, na primer sladkorni in srčni bolniki ter bolniki z zmanjšano obrambno odpornostjo organizma,... če se huda driska pojavi med jemanjem antibiotikov ali po tem, je treba k zdravniku po nasvet,