Prenehajte jemati antibiotike na pamet

(Foto: Jupiterimages)

Slabo počutje in simptomi

Navaden prehlad ljudi najpogosteje spravi v dilemo, kako ravnati. Raziskave kažejo, da so primeri ljudi, ki hodijo v službo bolni, enako pogosti kot gripa. Večina jih meni, da morajo ostati doma samo, če imajo visoko telesno temperaturo ali če so resno bolni, medtem ko simptome, kot so boleče žrelo, kašelj, bruhanje, driska in podobno, prebolevajo kar "na nogah".

V takšnih primerih gre pogosto za strah pred odpovedjo, toda moder delodajalec bi se moral zavedati, da ima bolan človek nizko storilnost, če pa gre za nalezljivo bolezen, kot je prehlad, bi moral ostati doma že zaradi zdravja sodelavcev.

Simptomi, značilni za navaden prehlad, lahko dejansko pomenijo prehlad, lahko pa tudi alergijo in nekatere resnejše bolezni. Da se boste lažje odločili, kdaj je pametneje ostati doma, ne pozabite, da ni antibiotika, ki bi pozdravil prehlad, saj ti, kot vemo, ne delujejo na viruse. Če boste vzeli antibiotik in šli prehlajeni v službo, si boste naredili medvedjo uslugo

Doma dan ali dva

Pri navadnem prehladu ko vam razbija v glavi, vas boli grlo, kihate ali se počutite, kot bi vas povozil tovornjak ko se torej ne čutite sposobni učinkovito delati, pa če imate povišano telesno temperaturo ali ne, je tako za vas kot za podjetje, v katerem delate, bolje, da ostanete kak dan ali dva doma.
Ni vam treba niti k zdravniku, saj vam bo ta predpisal antibiotike samo, če je prišlo do zapletov, kot so vnetje žrela, pljuč in bronhitis. Za prehlad vam bo dal nasvete, ki bi vam jih lahko tudi vaša stara mama pijte veliko tekočine, skrbite za redno zračenje prostorov, počivajte, uživajte veliko vitamina C in druge pripravke proti prehladu, ki jih lahko brez recepta kupite v lekarni, lahko pa poskusite tudi kak homeopatski pripravek.

Če bruhate?

Vzroki za bruhanje ali drisko so različni, zato je dobro vedeti, ali ste kaj slabega pojedli ali pa gre morda za prehodni črevesni virus. Če ste se zastrupili, boste po resnosti simptomov sami ugotovili, ali morate poiskati zdravniško pomoč, toda praviloma je to takrat, ko bruhanje in driska trajajo dalj časa, zaradi česar ste izčrpani in oslabljeni.

V tem primeru vam bo zdravnik pomagal na dva načina: preprečil bo dehidracijo, ki je zelo nevarno stanje, ugotovil vzroke driske in bruhanja ter, če ne gre za navadno črevesno virozo, predpisal ustrezno zdravljenje.
V primeru visoke telesne temperature, driske in bruhanja oziroma kakršnekoli pomembnejše izgube tekočine, je pomembno oceniti nevarnost zaradi dehidracije in se pravočasno odzivati, predvsem z nenehnim dovajanjem tekočine ne v velikih tekočinah, marveč "žlico po žlico". Kot preventivo v primeru visoke telesne temperature pri gripi in virozi priporočajo tudi jemanje elektrolitov oziroma elektrolitskih napitkov, ki jih lahko kupite v prosti prodaji.

Kih

Doma vam ni treba ostati, če samo kihate, imate zamašen nos in solzne oči, pri tem pa imate tudi izkušnje z alergijami. V tem primeru je verjetno najustrezneje vzeti antihistaminik. Če še niste imeli težav z alergijami, imate pa značilne simptome (če vam teče iz nosu, kihate, imate solzne oči, čutite srbečico, sluznica nosu in oči pa je vzdražena), ni razloga za lenarjenje doma. Poiščite zdravnika, ki bo ocenil, ali je treba opraviti alergološke teste. Kot otroci smo si "izmišljali" povišano telesno temperaturo zato, da ne bi šli v šolo. Kot odrasli bolni hodimo v službo, toda če termometer pokaže povišano temperaturo, vsekakor ostanite doma.

Visoka temperatura

  • Če je temperatura zelo visoka ali pa je dolgo ne morete zbiti, vam poleg tega, da ostanete doma, priporočamo, da obiščete zdravnika.
  • Če vas boli grlo in menite, da imate vneto grlo, boste verjetno potrebovali antibiotik, ki vam ga lahko predpiše samo zdravnik.
  • Če vas mučita samo kašelj ali curljanje iz nosu, se lahko odpravite v službo. Seveda, če je kašljanje problematično, če dihate plitvo, s prekinitvami ali imate resnejše težave z dihanjem, gre nemara za resnejša stanja, zato takoj obiščite zdravnika.
Načrt obrambe pred virozo

Da bi se karseda dobro pripravili na zimo, smo za vas sestavili seznam najpomembnejših snovi, ki spodbujajo imunski sistem. Okrepite svoj imunski sistem za mizo.

Vitamin C je najbolj priljubljen in najbolje raziskan vitamin, ki se nahaja v sadju in zelenjavi. Zelo pomembno vlogo igra v številnih presnovnih procesih, odgovoren je tudi za dobro kri in ustrezno delovanje imunskega sistema. Dnevno potrebujemo od pol do enega grama vitamina C. Najdemo ga v sadju (agrumi, jabolka), zelenjavi (solata, blitva, špinača, čebula, zelje, paprika) in sokovih. Citrusi varujejo organizem, ker so bogat vir antioksidantov, obenem pa krepijo imunski sistem, ustavljajo rast tumorjev in normalizirajo njihove celice.

Vitamine iz skupine B potrebujemo vsakodnevno, so topni v vodi in pomembni za številne naloge v telesu. Vitamine iz skupine B najdemo v zeleni zelenjavi, špinači, brokoliju, jajcih, mleku in siru. Vsak dan jih potrebujemo od 1,2 do 1,7 mg. Vitamin B6 katalizira pomembne procese, potrebujemo pa ga od 1,5 do 2 mg na dan pri prehrani, ki vsebuje 100 g beljakovin na dan. Najdemo ga v soji, jetrih, žitaricah, kvasu, sadju in zelenjavi. Vitamin B12 najdemo samo v živilih živalskega izvora in ga v organizem vnašamo z jetri, mesom, ribami.

Folna kislina je tudi članica skupine vitaminov B. Njeno pomanjkanje vodi do megaloblastične anemije. Z zadostnim vnosom svežega sadja in zelenjave, ki ga le kratko toplotno obdelamo, ter z uživanjem orehov, kvasa in jeter bomo preprečili pomanjkanje folne kisline v telesu.

Vitamin A je topen v maščobi; če uživamo dovolj masla, sira, mleka, jetrc, rib in zelenjave, nam ne grozi pomanjkanje tega vitamina. Znan je tudi kot varuh dobrega vida, saj sodeluje pri sintezi vidnega pigmenta (rodopsina). Dokazano je, da vitamin A skupaj s karotenidom sodeluje pri krepitvi imunskega sistema, kar v sezoni gripe in prehladov še kako potrebujemo.

Vitamin E je zelo močan antioksidant. Varuje naše celice, številne raziskave pa potrjujejo tudi njegov pozitiven učinek na delovanje imunskega sistema. Zelo je razširjen, saj ga najdemo v vseh rastlinskih oljih, mandljih, arašidih in mleku. Dnevno potrebujemo od 10 do 20 mg tega vitamina, ki je zaradi mogočnega antioksidantskega delovanja pri ohranjanju celic znan tudi kot vitamin mladosti.

Železo je mineral, ki ga pogosto primanjkuje ljudem, ki se enolično prehranjujejo ter ne uživajo dovolj svežega sadja in zelenjave. Po nekaterih ocenah kar četrtini žensk primanjkuje železa. Je ena od najbolj razširjenih kovin, njegovi naravni izvori pa so jetra, tunina, soja, meso, fige, koprive, grah in robida. Potrebujemo ga od 10 do 15 mg na dan, kar dosežemo z raznovrstno prehrano, s čimer prispevamo k dobrem delovanju imunskega sistema.

Selen varuje naše celice pred prostimi radikali in spada v skupino antioksidantov, ki neposredno prispevajo k ohranjanju zdravja celic pred poškodbami. Čeprav ga potrebujemo zelo malo, od 50 do 100 µg, igra zelo pomembno vlogo, ki je podobna biološki nalogi vitamina A. Naravni izvor tega minerala so svinjina, pomarančni sok, školjke, ječmen, česen, čaj, mleko in jastogi.

Cink pospešuje celjenje ran in sodeluje v številnih biokemičnih reakcijah v organizmu. Dnevni priporočeni vnos za odrasle ljudi je od 12 do 15 mg, naravni izvor cinka pa so soja, tunina, kvas, bučna semena, govedina, puranje meso in sir. Zlasti pomemben je zadosten vnos cinka pri ljudeh, ki se še razvijajo, saj pomanjkanje cinka upočasnjuje rast in zavira celjenje ran.

Baker je navzoč v številnih encimih, sodeluje pa tudi pri razvoju vezivnega tkiva. Pomanjkanje bakra povezujejo s pojavi nekaterih oblik slabokrvnosti, preprečimo pa ga z uživanjem piščančjega mesa, sliv, soje, kvasa, mandljev in gob. Po svetovnih standardih je priporočen dnevni vnos bakra od 1,5 do 3 mg. Pomanjkanje bakra lahko povzroči tudi pretiran vnos cinka (več kot 150 mg na dan), zato je velja biti previden, saj se vežeta na isti receptor.

Vitamine v živilih najdlje ohranimo tako, da jih shranjujemo na varnem pred svetlobo in jih pred uporabo opremo. Namakanju bi se morali izogniti, saj je večina teh hranil topna v vodi.

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki