Brezplačno po zdravje v EU?

Meta Vesel Valentinčič, univ. dipl. pravnica, glavna koordinatorka mednarodne konference Zdravstvo brez meja: "Direktiva o prostem pretoku pacientov prinaša veliko dobrega. Ključni so lažje uveljavljanje pravic pacientov pri zdravljenju v tujini, ne da bi zaradi tega obubožali, in možnosti meddržavnega sodelovanja. Prinaša pa tudi strah pred interpretacijami, češ da uveljavlja in vnaša zahteve po tržnosti in privatizaciji zdravstva. Žal jih je mogoče slišati tudi pri nas. Upam, da ne bodo preživele, kajti javno zdravstvo nikoli ni bilo in nikoli ne bi smelo biti gospodarska dejavnost."
Meta Vesel Valentinčič, univ. dipl. pravnica, glavna koordinatorka mednarodne konference Zdravstvo brez meja: "Direktiva o prostem pretoku pacientov prinaša veliko dobrega. Ključni so lažje uveljavljanje pravic pacientov pri zdravljenju v tujini, ne da bi zaradi tega obubožali, in možnosti meddržavnega sodelovanja. Prinaša pa tudi strah pred interpretacijami, češ da uveljavlja in vnaša zahteve po tržnosti in privatizaciji zdravstva. Žal jih je mogoče slišati tudi pri nas. Upam, da ne bodo preživele, kajti javno zdravstvo nikoli ni bilo in nikoli ne bi smelo biti gospodarska dejavnost." (Foto: Diana Anđelić)

Evropsko zdravstvo brez meja

Čez nekaj manj kot leto dni, konec oktobra 2013, bo v državah EU začela veljati evropska direktiva, ki ureja pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča prost pretok pacientov. Ali to res prinaša nekakšno evropsko zdravstvo brez meja, se bomo torej sami odločali, v kateri državi EU nam bodo denimo operirali koleno? Bomo lahko zavrnili zdravljenje doma in nam bo zavarovalnica povrnila celotne stroške zdravljenja pri izvajalcu, ki ga bomo izbrali sami?

"Povsem tako zagotovo ne bo. Primarna skrb vsake države članice je ohranitev delujoče domače javnozdravstvene mreže. Direktiva, katere določila bomo morali upoštevati vsi, spoštuje upoštevanje javnega interesa v zdravstvu. Hkrati posamezniku omogoča, da se odloči za zdravljenje v drugi članici EU, in sicer pod pogoji in na način, ki ga vsaka država določi za svoje državljane," razlaga pomočnica generalnega direktorja UKC Ljubljana za upravnopravne zadeve Meta Vesel Valentinčič, univ. dipl. pravnica, sicer glavna koordinatorka mednarodne konference Zdravstvo brez meja, ki jo je UKC Ljubljana konec minulega meseca pripravil na Bledu.

Veliko odprtih vprašanj

Po lanskem sprejetju omenjene direktive imajo države EU še leto dni časa za priprave na prilagoditve sistema določbam v besedilu. "Tudi Slovenija je začela pospešeno iskati rešitve," razlaga sogovornica. Direktiva je ena od spodbud, zaradi katerih želijo v vmesnem času urediti mednarodno akreditacijo UKC Ljubljana – enako velja za druge zdravstvene ustanove pri nas. "Le tako se bomo lahko vključili v mrežo možnih izvajalcev oziroma v evropsko referenčno mrežo. Plačniki storitev, torej zavarovalnice, bodo zagotovo pozorni na mednarodne reference izvajalcev posegov."

Kakovost dela bo zagotovo med ključnimi merili za odobritev zdravljenja v tujini. Toda kdo bo o tem razsojal – vsak zase? "Seveda ne. Država mora določiti kriterije standardov kakovosti. Zato bo lahko podatek o morebitnih pomislekih glede kakovosti posameznega izvajalca preprečil predhodno odobritev in s tem povrnitev stroškov zdravljenja."

Na ambulantni pregled v tujino?

Določbe direktive o izbiri in plačevanju bolnišničnih storitev zunaj matične države so dokaj jasne in načeloma predvidevajo predhodno odobritev zdravljenja v drugem centru. To olajša možnost neposrednega plačila storitve, torej brez uporabnikovega začasnega financiranja. To bi namreč prineslo možnost zdravljenja le tistim, ki bi to finančno zmogli. Kaj pa v primeru drugačne cene za storitev? Kako je s povrnitvijo potnih stroškov in stroškov bivanja v državi, v kateri nas bodo operirali? "Direktiva določa, da mora zavarovalnica povrniti znesek, ki velja v matični državi. O tem, ali bodo bolnikom plačale tudi pot, bivanje in druge stroške zdravljenja v tujini, se države odločajo samostojno. V Sloveniji glede tega končne odločitve še ni," odgovarja pravnica Meta Vesel Valentinčič.

Kaj pa ambulantne storitve? Ali lahko denimo zamenjamo ortopeda in pričakujemo, da nam bo zavarovalnica plačevala redne preglede v Avstriji? "Tudi ta vprašanja so še brez odgovora. Jasno pa je, da moramo vzpostaviti sistem, ki bo zdržal. Dvomim, da lahko vanj brez škode za javne zdravstvene finance vključimo redno plačano odhajanje na nemara dražje preglede onkraj meje, če je to na voljo doma. Res pa je, da nam to omogoča že zdajšnja ureditev, vendar to pravico v praksi izkoristijo le redki."

Evropska referenčna mreža

V okviru vzpostavljenih manjših mrež se lahko zdravniki že zdaj posvetujejo s kolegi v tujini o najustreznejših vrstah zdravljenja za posamezne bolnike. Vzpostavitev evropske referenčne mreže in e-zdravja bo to komunikacijo olajšala in okrepila. Meta Vesel Valentinčič: "Prav tovrstno sodelovanje znotraj stroke je po moji oceni ena od ključnih pridobitev, ki jih prinaša direktiva. Tako je mogoče marsikaj poceniti, kar je dobrodošlo v tako rekoč vseh javnih zdravstvenih mrežah." Obenem pa strokovna konkurenčnost prinaša večjo kakovost storitev in zahteva hitrejše uveljavljanje novih oblik zdravljenja – tudi potrebne nove opreme in zdravil.


Kaj pa morebitne nevarnosti za domače bolnike?

Ali uveljavitev direktive in želja po večjem zaslužku lahko pomeni podaljšanje čakalnih dob na poseg za naše paciente? Direktiva namreč zahteva enakovredno obravnavo bolnikov iz vseh držav članic. Bodo morali naši bolniki, ki že tako dolgo čakajo na operacijo kolka ali kolena, po novem čakati še dlje, saj se bo čakalni seznam polnil z imeni iz tujine? "Direktiva vsebuje določilo o razumni čakalni dobi z vidika zdravstvenega stanja posameznega bolnika. Pri nas so čakalne dobe še strožje omejene. Ne, ne pričakujem, da bi bili zaradi sprostitve prehajanja bolnikov slovenski bolniki doma na slabšem. Javni zdravstveni sistem mora to upoštevati in pri dejavnostih, znotraj katerih že zdaj ne dohaja potreb, prihajanje tujih bolnikov nekako omejiti."

Kontaktna točka

Vsaka država bo morala za uspešno izvajanje določil direktive o prostem pretoku pacientov vzpostaviti najmanj eno kontaktno točko, kjer bo mogoče dobiti vse informacije o možnostih zdravljenja v tujini, konkretne podatke glede na zdravstveno stanje, pa tudi pojasnila o postopku uveljavljanja odškodnine in drugih, z morebiti neuspešnim zdravljenjem povezanih vprašanj. Za zdaj ni znano, kje v Sloveniji bo delovala ta točka, niti to ne, ali jih bo nemara več.

Drugo mnenje

Meto Vesel Valentinčič smo še vprašali, ali bomo po novem lahko odhajali v tujino po drugo mnenje in pričakovali, da nam to plača zavarovalnica. "Tudi na to vprašanje še nimamo pravega odgovora. Kot je znano, lahko bolniki v Sloveniji dobijo brezplačno drugo mnenje le v ustanovi, v kateri jih obravnavajo. Vsa druga morajo plačati sami. Ne verjamem, da bo kaj drugače pri pridobivanju drugega mnenja v drugih državah." Recepti za zdravila naj bi bili že zdaj načeloma priznani v celotni EU, toda v praksi ni vselej tako. Nova direktiva naj bi učinkoviteje odpravila tudi tovrstne težave.







Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki