Uporaba konoplje v veterini v ambulanti za male živali

Ulrike Marginter, dr. med. vet.
Ulrike Marginter, dr. med. vet. (Foto: Günter Deiser)

Moje zanimanje za konopljo se je začelo jeseni 2017. Bila sem radovedna, ali bi konoplja lahko lajšala različne bolezenske simptome tudi pri živalih, in tako se je začelo moje raziskovanje. Z veliko mero začetne skepse sem se najprej lotila raziskovanja, kako naj bi konoplja delovala, in bila pri tem prijetno presenečena, saj sem našla veliko znanstvene literature z zelo natančno preučenimi mehanizmi.

V Avstriji sem bila osamljena pri proučevanju učinkov CBD na hišne ljubljenčke, zato sem se obrnila na kolege iz ZDA, ki so z mano delili svoje izkušnje. Na začetku sem bila zelo previdna, predvsem pri doziranju. Celotna tematika konoplje je zelo kočljiva in počutila sem se zelo odgovorno do živali in lastnikov, zato slepo eksperimentiranje ni prišlo v poštev. Po prvih uporabah sem postala bolj samozavestna, saj so se živali na zdravilo zelo dobro odzvale in tudi pri visokih odmerkih ni bilo resnejših stranskih učinkov.

Medtem se je v Evropi pojavilo že več veterinarskih ambulant, ki z dobrimi uspehi uporabljajo kanabinoide v svoji vsakodnevni praksi, prav tako je na razpolago tudi veliko produktov, posebej razvitih za živali. Pri svojem delu z malimi živalmi uporabljam izključno proizvode, ki so pridobljeni iz cele rastline in so bogati s CBD in drugimi kanabinoidi (CBN, CBV, CBG …), terpeni, flavonoidi, fenoli, nenasičenimi maščobnimi kislinami, vitamini in minerali. Zame je pomembno tudi, da so produkti ekološko pridelani in da je njihova sestava čim bližje rastlini. Produkti, ki jih uporabljam, vsebujejo do 0,2 odstotka THC in so v Avstriji zakonsko dovoljeni.

Pri uporabi pri živalih je opaziti zanimive razlike med živalmi; psi kanabinoide prenašajo zelo dobro, glodavci (miške, hrčki, morski prašički) so celo navdušeni, medtem ko je pri mačkah potrebna previdnost. Ko dobijo oralno dozo rastlinskega ekstrakta s kanabinoidi, se velikokrat slinijo in se upirajo nadaljnji rabi. Temu se lahko izognemo z uporabo proizvodov, ki ne vsebujejo terpenov, flavonoidov in fenolov, ki jih očitno dražijo.

Učinkovitost in doziranje sta zelo individualna. Začne se z nizkimi odmerki, da se tako žival kot tudi njen lastnik počasi spoznavata z učinkovinami. Če je treba, se začetni odmerki lahko tudi povečajo, so pa reakcije na zdravilo zelo različne, odvisne od stanja endokanabinoidnega sistema pri posamezni živali. Pomembno je, da se kanabinoidi dozirajo neposredno v gobček in se ne mešajo s hrano, ker je absorpcija v ustni sluznici najboljša. Če je treba, se lahko CBD nakaplja na majhen košček priboljška – na ta način ostane učinkovina nekaj časa v ustih in jo žival ne pogoltne takoj.

Do zdaj sem uporabljala izključno CBD-olja iz cele rastline in sem velik zagovornik takšne rastlinske terapije za živali. Zelo dobro se obnese pri geriatričnih živalih, pri katerih izboljša spanje, apetit, kognitivne funkcije, mišično oslabelost, bolečine v sklepih, če naštejem le nekaj. Kmalu po začetku terapije lahko opazimo, da imajo živali več energije in moči, želje po daljših sprehodih, starejše mačke spet skočijo na okensko polico in kažejo željo po igri. Lastniki poročajo o očitno izboljšani kakovosti življenja pri starejših živalih.

Tudi psihosomatska stanja so pogosta pri živalih, ki so sopotniki ljudi. Tako se živali večkrat znajdejo v situacijah, ki jih niso vajene, denimo preživljajo strah, ker so dolgo same v stanovanju, ali strah pred pokanjem in nevihtami, občutijo nemir in slabost pri vožnji, agresijo drugih živali in ljudi, če naštejem le najpogostejše. Pri epilepsiji so se kanabinoidi izkazali izjemno tudi v akutnih stanjih. Spomnim se primera kužka, ki je imel akutni epileptični napad v moji ordinaciji (posledica cerebralne infekcije). Ko smo kužku aplicirali približno 150 miligramov CBD na sluznico v gobčku, se je napad umiril in sledil je globok spanec. Pri bolečinah in tumorju so izkušnje zelo različne in v tem trenutku težko podam splošne ugotovitve.

Terapija s CBD je postala redni del moje vsakodnevne prakse, tudi lastniki živali jo želijo in zahtevajo. Zakonodajna situacija zadnje čase ustvarja kar nekaj težav, ampak po tako dobrih izkušnjah se je treba zavzeti za naše male živalske prijatelje in si še naprej prizadevati za uporabo teh naravnih rastlinskih učinkovin, ki so tudi za njihovo zdravje zelo koristne.