Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Konoplja in odvisnost

Univ. prof. dr. Otto Lesch
Univ. prof. dr. Otto Lesch (Foto: Osebni arhiv)

Ko razpravljamo o konoplji, se vidik "droge" in vidik "zdravila" pogosto prepletata. Obstajajo številna zdravstvena stanja, pri katerih zdravniki uspešno predpisujejo konopljo, odvisnost pa se razvije le redko.
Terapija s cvetovi konoplje in različnimi kanabinoidi je bila v zgodovini ali zelo hvaljena ali demonizirana. Poleg številnih znanstvenih objav je znanih tudi veliko anekdotičnih poročil o konoplji, pri čemer pa se je nevarnost te rastline v medijih – z vidika strokovnjaka za odvisnost – večkrat poudarjala z negativnimi anekdotami. Pri tem je seveda treba upoštevati nekatera pomembna dejstva, denimo to, da so odvisnosti zelo heterogena skupina bolezni, in četudi uporabljene snovi kažejo podobnosti z opojnimi substancami, so med njimi pomembne razlike.

O dveh pomembnih teorijah o odvisnosti strokovna javnost razpravlja že več kot 50 let. Prva je zelo znana »gateway drug theory«. Ta temelji na hipotezi, da se odvisnost od substanc s farmakološkim delovanjem, kot so tobak, alkohol ali konoplja, pojavi zelo hitro in povzroča zlorabo in zasvojenost že po enkratnem odmerku ali po kratkem obdobju uporabe. Jemanju »lahke« droge sledi zloraba »trdih« drog. Pogosto se uporabo konoplje krivi za poznejšo zlorabo drugih drog, kot sta kokain ali heroin.
Pokazalo pa se je tudi, da 95 odstotkov uporabnikov konoplje zlahka opusti uporabo po letu dni brez kakršnegakoli zdravljenja. Novejše študije so pokazale, da lahko že uživanje cigaret in alkohola povzroči poznejšo zlorabo prepovedanih drog, ne pa tudi poznejšega uživanja THC. Uporaba tobaka in alkohola pri mladostnikih povečuje verjetnost, da bodo pozneje uživali konopljo ali druge prepovedane droge. Povezava med zgodnjo uporabo alkohola ter poznejšo uporabo konoplje je trdnejša, povezava konoplje z drugimi drogami pa veliko šibkejša.

Druga teorija je »cummulative risk behaviour theory« in je v mnogo spektrih kontroverznejša. Ta teorija trdi, da je uporaba psihoaktivnih snovi odvisna od medsebojnih vplivov številnih dejavnikov tveganja. Empirične mednarodne študije so pokazale pomemben vpliv dejavnikov, kot so osebnost, spol, starost, izobrazba in družinska struktura, na uživanje prepovedanih drog. Po tej teoriji primarne ranljivosti povzročijo, da posamezniki iščejo in uporabljajo mamila kot obliko samozdravljenja. Ta razlaga je zelo zapletena, vendar v mnogo pogledih bolj utemeljen.

Če se za jasne indikacije uporabljajo narkotiki, kot so opiati ali kanabinoidi za bolečino ali benzodiazepini za epilepsijo, se lahko sicer razvije potreba po povečevanju odmerka oziroma lahko potrebo po večjih odmerkih narekuje razvoj bolezni z več bolečine, vendar se zasvojenost – če ob tem ni številnih drugih dejavnikov tveganja – skoraj nikoli ne razvije. Tovrstni bolniki niso mladi, tveganje za zasvojenost pa je tem večje, čim mlajši so uporabniki. Če pretehtamo vsa ta dejstva, konoplje nikakor ne moremo prištevati med vstopna mamila in bi se jo moralo ob jasnih in dokazanih indikacijah predpisovati tako kot katerokoli drugo zdravilo. Če pa govorimo o zmanjševanju tako imenovane rekreativne uporabe konoplje, je v prvi vrsti pomembno spremeniti javno podobo te rastline. Konoplja je zel, ki raste povsod po svetu in je primerna za proizvodnjo celuloze in papirja, uporabna je tudi kot hrana, mazilo in še za marsikaj. Konoplja ni neka posebna snov in se že uporablja v medicini – tako kot tudi številne druge rastline – ter ima majhno verjetnost za zasvojenost in dober potencial za protibolečinsko terapijo za hudo bolne, zato spada v lekarno, ne pa na seznam prepovedanih snovi.

Poznavanje psihiatričnih in psiholoških raziskav o odvisnosti ter njihovo pravilno tolmačenje je v čedalje aktualnejših razpravah o konoplji nujno. Celo zdravniki imajo malo znanja o konoplji in kanabinoidih, uporabi, učinkih ... Zato v avstrijskem društvu za medicino odvisnosti ob podpori avstrijske zdravniške zbornice v Vösendorfu pri Dunaju pripravljamo strokovno-izobraževalni dogodek*, to je predavanja (KT) in razpravo, kamor so 10. oktobra 2019 vljudno vabljeni zdravniki iz celotne EU ter drugi zdravstveni delavci oziroma strokovnjaki, ki so ključni za razvoj področja v dobrobit pacientov.

*Medical Cannabinoids Conference, www.cannabinoid-conference.eu.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

konoplja , medicinska konoplja

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.