Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vitamin D

Trije glavni viri vitamina D so živila, torej hrana, ki vsebuje vitamin D, izpostavljanje kože soncu in prehranski dodatki.
Trije glavni viri vitamina D so živila, torej hrana, ki vsebuje vitamin D, izpostavljanje kože soncu in prehranski dodatki. (Foto: Shutterstock)

Vitamin D je že več desetletij v središču znanstvenih raziskav zaradi številnih ugodnih učinkov na človeško telo. Prve raziskave z začetka 20. stoletja so opozarjale na pomen tega vitamina pri mineralizaciji in razvoju kosti. Z nadaljnjimi številnimi eksperimentalnimi in kliničnimi študijami so raziskovalci dokazali tudi povezave z drugimi patološkimi stanji.
Izraz vitamin D se nanaša na več različnih oblik spojin, ki so derivati holesterola in med katerimi najpomembnejši fiziološki učinek prinašata dve obliki: vitamin D2 oziroma ergokalciferol in vitamin D3 oziroma holekalciferol. Ergokalcifeol je rastlinskega izvora, medtem ko holekalciferol nastaja v koži ljudi in živali po izpostavljanju soncu. Značilnost vitamina D je, da poleg eksogenih vsebuje tudi endogeni vir, zato je edinstven v skupini vitaminov.

Pandemija hipovitaminoze

Trije glavni viri vitamina D so živila, torej hrana, ki vsebuje vitamin D, izpostavljanje kože soncu in prehranski dodatki. Med hrano, ki izstopa po vsebnosti vitamina D, sodijo maslo, mleko, morske ribe, ribje olje, rumenjak, jetra in gobe. A večina hranilnih virov vsebuje vitamin D v sledeh, zato sta koža in sonce toliko pomembnejša.

Pomanjkanje in nezadostnost vitamina D imata pandemične razsežnosti po vsem svetu in se pojavljata v različnih starostnih skupinah. Skrb vzbujajoč je podatek, da kar milijarda ljudi po svetu trpi zaradi pomanjkanja ali nezadostne količine tega vitamina. To pandemijo hipovitaminoze D lahko pripišemo predvsem življenjskemu slogu (na primer manjšemu obsegu dejavnosti na prostem), dejavnikom v življenjskem okolju (na primer onesnaženost zraka), ki zmanjšujejo izpostavljenost soncu, ki je potrebna za proizvodnjo vitamina D v koži, pa tudi neustreznemu vnosu v telo s prehrano.

Številne študije so dokazale obstoj mnogih dejavnikov, ki prispevajo k pomanjkanju tega vitamina v telesu, kot so starost, tip kože, indeks telesne mase, geografsko območje bivanja, uporaba sredstev za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem in drugi. Nekatere skupine, kot so mladostniki, kronični bolniki, nosečnice in starejši, lahko zaradi pomanjkanja številnih fizioloških učinkov vitamina D utrpijo pomembne posledice.

Nega kože s faktorjem 30 zmanjšuje sintezo vitamina D v koži za več kot 95 odstotkov. Ljudje z naravno temno kožo imajo naravno zaščito pred soncem in se morajo soncu izpostavljati vsaj trikrat do petkrat dlje, da bi dobili enako količino vitamina D kot osebe svetle polti. S staranjem koža ne proizvaja več toliko vitamina D kot odziv na izpostavljenost soncu. Hkrati postanejo ledvice manj učinkovite pri pretvarjanju vitamina D v njegovo aktivno obliko.

Ker je vitamin D topen v maščobah, osebe z zmanjšano zmožnostjo absorpcije maščob potrebujejo dodatek. Ta motnja je povezana z različnimi zdravstvenimi stanji, vključno z nekaterimi oblikami bolezni jeter, cistično fibrozo in Crohnovo boleznijo. Čezmerna telesna teža lahko vpliva na biološko razpoložljivost vitamina D. Maščoba naj bi pravzaprav zadrževala ta vitamin in ne dopuščala, da se sprosti v krvni obtok.

Status vitamina D v telesu se ocenjuje na podlagi koncentracije 25-hidroksi vitamina D, produkta pretvorbe vitamina D. O pomanjkanju govorimo pri koncentracijo 25-hidroksi vitamina D v plazmi, ki je manjša od 20 nanogramov na mililiter, o nezadostnosti pa pri vrednostih od 21 do 29 nanograma na mililiter.

Fiziološki učinki vitamina D

Temeljna vloga vitamina D v človeškem organizmu je vzdrževanje ravnotežja kalcija in fosforja. Ker sta ta dva minerala pomembna za ohranjanje mineralizacije kosti, je vitamin D še kako pomemben za kosti.

Pomanjkanje vitamina D pri otrocih v obdobju rasti in razvoja povzroča rahitis, pri odraslih pa osteomalacijo in osteoporozo. Osteoporoza je sistemska bolezen kosti. Patofiziološko so zanjo značilne izguba kostne mase in motnje kostne mikrostrukture. Prevladuje pri ženskah v starosti od 60 do 70 let, pri teh se pojavlja v 33 odstotkih, pri starejših od 80 let pa celo v 66 odstotkih. Evropska unija je leta 2010 izračunala 3,5 milijona osteoporotičnih zlomov in za 37 milijard evrov neposrednih stroškov. Zaradi rastoče razširjenosti osteoporoze gre pričakovati, da se bodo stroški do leta 2050 podvojili, kar opozarja na pomen preprečevanja te bolezni.

Domneva se, da obstaja neposreden učinek vitamina D na mišično moč. Nizke ravni vitamina D so povezane z mišično oslabelostjo, zato imajo prizadeti otroci težave s stojo in hojo, medtem ko so starejši izpostavljeni večjemu tveganju padcev in zlomov.

Pomanjkanje vitamina D je povezano s povečano obolevnostjo za srčno-žilnimi, rakavimi, imunološkimi, psihološkimi in drugimi kroničnimi boleznimi.

Preprečevanje raka

Vitamin D lahko upočasni napredovanje raka z zmanjšanjem proliferacije celic, ustavitvijo nastajanja novih krvnih žil in pomembnimi protivnetnimi učinki. Podatki iz različnih študij potrjujejo povezavo med nizkimi ravnmi vitamina D, torej majhno izpostavljenostjo UVB-sevanju, in skoraj 15 vrstami raka (najmočnejši dokaz za raka na debelem črevesu in danki). Končna potrditev povezanosti koncentracije vitamina D in tveganja raka še ni mogoča. Obstajajo dokazi, ki povezujejo večji vnos vitamina D v telo in manjše tveganje za raka dojke.

Srčno-žilna obolenja

Vitamin D je zelo pomemben pri preprečevanju visokega krvnega tlaka, aterosklerotičnih bolezni srca ter srčne in možganske kapi, saj ima pomembno vlogo pri zaščiti pred endotelijskimi poškodbami in obnovi po njih. Pomaga tudi pri spodbujanju proizvodnje dušikovega oksida v telesu, ki izboljšuje pretok krvi, preprečuje nastanek krvnih strdkov in znatno zmanjšuje oksidativni stres v žilnem sistemu, kar je pomembno za preprečevanje razvoja ali napredovanja bolezni srca in ožilja.

Nekaj študij ponuja dokaze, da zaščitni učinek vitamina D za srce lahko poteka prek renin-angiotenzinskega hormonskega sistema, zaviranja vnetij ali učinkovanja neposredno na srčne celice in stene krvnih žil. Vloga vitamina D v boju proti visokemu krvnemu tlaku se kaže v obliki ugodnih učinkov na homeostazo kalcija in preprečevanje poškodb arterij. Zvišanje sistoličnega krvnega tlaka, povezanega s staranjem, je bilo pri ljudeh z zadostno količino vitamina D bistveno manjše. Študije so pokazale, da je bila razširjenost arterijske hipertenzije povezana tudi z znižanimi ravnmi serumskega 25-hidroksi vitamina D.

Sladkorna bolezen

Raziskave so pokazale, da lahko vitamin D deloma zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 lahko nezadostna količina vitamina D negativno vpliva na izločanje inzulina in toleranco za glukozo. Pozitivne rezultate je denimo dala opazovalna študija na Danskem. Tam so v veliko raziskavo, poimenovano Študija zdravja srca prebivalcev Köbenhavna (Copenhagen City Heart Study), vključili 9.841 preizkušancev brez sladkorne bolezni in jih spremljali kar 29 let.

Pri osebah z nizkimi vrednostmi vitamina D (povprečne vrednosti pod 12,5 nanomola na liter) so ugotovili za 22 odstotkov večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v primerjavi z osebami s serumskimi koncentracijami nad 50 nanomolov na liter. V drugi študiji so med bolniki, starimi 65 let in več, ugotovili, da so tisti, ki so na tešče tri leta uživali 700 IU vitamina D (s kalcijem), imeli manjšo rast vrednosti glukoze v plazmi v primerjavi s tistimi, ki so prejemali placebo.

Psihična obolenja

Obstoj receptorjev za vitamin D v možganih bi lahko pojasnil vpliv vitamina D na psihični in nevrološki razvoju ter številna patološka stanja. Študije z Evropejci in Američani so pokazale soodvisnost hipovitaminoze D s slabljenjem kognitivnih funkcij. Ugotovili so tudi pomembno oslabitev ene ali več kognitivnih funkcij ali povečano pojavnost demence in Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih z nizkimi koncentracijami vitamina D v serumu.

Avtoimunske bolezni

Pomanjkanje vitamina D lahko spodbudi razvoj avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis in avtoimunska bolezen ščitnice.

Vzroki za pojav multiple skleroze so še vedno večinoma neznani, vendar številni dokazi kažejo na interakcijo med genskimi dejavniki in dejavniki zunanjega okolja, ki vodijo v povečano tveganje. Dejavniki zunanjega okolja, za katere velja, da sodelujejo v patogenezi multiple skleroze, vključujejo virusne okužbe (okužba z virusom Epstein-Barr), pomanjkanje vitamina D in kajenje. Razširjenost multiple skleroze je zelo velika na območjih z majhnim vnosom vitamina D v telo. Mehanizmi, odgovorni za vlogo pomanjkanja vitamina D v pojavu multiple skleroze, ostajajo neznani, vendar je verjetno, da ima vitamin D imunomodulatorne, protivnetne in potencialno nevrološke učinke.

Simptomi pomanjkanja vitamina D običajno vključujejo bolečine v sklepih, mišicah ali kosteh, utrujenost, pogoste ali intenzivne prehlade, težave z dihanjem in nevrološke simptome, kot so depresija in kognitivne motnje.

Interakcije z zdravili

Dodatki vitamina D lahko vplivajo na več vrst zdravil. Kortikosteroidi lahko zmanjšajo absorpcijo kalcija, kar povzroči zmanjšanje presnove vitamina D. Ker je ta topen v maščobi, orlistat (zdravilo za zmanjšanje telesne teže) in holestiramin (zdravilo za znižanje ravni holesterola) lahko zmanjšata njegovo absorpcijo in jih je treba zaužiti v nekajurnem razmiku. Fenobarbital in fenitoin, ki se uporabljata pri zdravljenju epilepsije, povečujeta presnovo vitamina D v neaktivne spojine in zmanjšujeta absorpcijo kalcija, kar prav tako zmanjšuje presnovo vitamina D.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

vitamin d

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.