Konoplja - prepovedana zel ali obetajoče zdravilo?

prof. dr. Tamara Lah Turnšek
prof. dr. Tamara Lah Turnšek (Foto: Osebni arhiv)

Napovedi so slabe, saj bosta po objavah agencij za raziskave raka v 20–30 letih na našem planetu v povprečju vsak drugi moški in vsaka tretja ženska obolela za rakom. In to kljub stotinam vsakodnevnih novic o znanstvenih dognanjih na področju raka, ki nas zazibljejo v iluzijo biotehnološkega napredka in nepredstavljivih medicinskih pristopov, temelječih na poglobljenem odkrivanju človeškega genoma in zakonitostih njegovega delovanja, ki naj postopoma obvladajo zdravljenje številnih bolezni.

Nedvomno dejstvo je, da se po zaslugi biomedicinske znanosti in prenosa njenih dognanj v klinično prakso življenjska doba daljša. Ljudje prav zato, a zmotno, pričakujejo tudi »čudežno« zdravilo proti raku, ne vedoč, da univerzalnega zdravila, še posebno za nekatere zločeste vrste raka, verjetno še dolgo ne bomo »iznašli«. Ne nazadnje tudi zato, ker gre tu za več deset različnih potekov bolezni raznovrstnih celic našega organizma. Drug razlog je gotovo v preveliki lokalni usmerjenosti zdravljenja samih tumorjev, bolezen pa že zgodaj v razvoju zajame svoje mikrookolje in ves organizem.

Sistemsko zdravljenje

Onkologi seveda zdravijo raka tudi sistemsko, s kemoterapijo, a s tem žal uničujejo vse prevelik delež normalnih tkiv, kar se izraža v hudih stranskih učinkih. In tem učinkom oziroma možnostim za njihovo zdravljenje raziskovalci posvečamo mnogo premalo pozornosti, čeprav je njihovo dodatno zdravljenje nujno potrebno.

Simptome vrste stranskih učinkov onkologi s tistim, kar jim je na voljo, seveda zdravijo, a najboljša alternativa bi bilo zmanjšanje odmerkov kemoterapevtikov. K temu bi lahko pripomoglo tudi adjuvantno zdravljenje z manj agresivno uporabo telesu lastnih in znanih popravljalnih sistemov, ki ne izčrpavajo telesa in ščitijo normalne celice v tumorskem okolju.

V nasprotju s kemoterapevtiki, ki po nedavnih objavah celo inducirajo nove mutacije v rakavih matičnih celicah, nam lastni obrambni sistem daje možnosti okrepitve, na primer imunskega sistema ali doslej dokaj slabo raziskanih endokanabinoidov. To so snovi, kot so anandamid (AEA), 2-arahidonoilglicerol (2-AG) in druge, ki jih še zlasti proizvajajo možganske celice in ki ob vezavi na celične receptorje dokazano vplivajo na rakave celice ter sistemsko tudi na imunski sistem.

Rastlinski kanabinoidi

Eksogeni, rastlinski kanabinoidi pa nam odpirajo dodatne možnosti naravnega zdravljenja raka, tudi še ne dobro raziskane kombinacije imunoterapije, sklopljene s kanabinoidnim sistemom. Eksokanabinoidi povzročajo vrsto zelo specifičnih učinkov, značilnih za posamezen kanabinoid in naravo posameznih celic, tako normalnih kot tumorskih. V tumorjih so kanabinoidni receptorji močneje izraženi na njihovi površini, kanabinoidi pa z vezavo nanje v končni fazi povzročijo programirano celično smrt (apoptozo) prek procesa avtofagije, ko se celice najprej same začnejo razgrajevati. Kanabinoide, kot vemo, proizvajajo tudi rastline, med katerimi je tudi konoplja.

Premalo raziskav

Nekatere od zgoraj omenjenih sistemov seveda danes onkologi že uporabljajo, da podaljšujejo čas preživetja in kakovost življenja rakavih bolnikov. S tem se maligna obolenja delno spreminjajo iz smrtonosnih v obvladljiva kronična obolenja. A četudi standardno zdravljenje uspe agresivno obolenje omiliti v obvladljivo, onkologi lahko le redko trdijo, da je bolnik popolnoma ozdravljen.

Ali nam to obljubljajo kanabinoidi, je veliko vprašanje, na katerega žal zaradi premalo znanja in temeljnih raziskav še ne moremo odgovoriti. Že prebiranje hitro naraščajočega števila objav pa mi vliva upanje, da je vredno tudi v Sloveniji vložiti v te raziskave vse napore in javna sredstva, saj imamo za zdaj še dovolj človeških in drugih zmogljivosti za doseganje vrhunskih dosežkov v tako aktualnih raziskavah, kot je vpliv konoplje na potek rakavih bolezni – še preden se jih polasti multinacionalni monopol!

Kritična distanca

Zaradi pomanjkanja kliničnih študij torej še ni mogoče nedvomno sklepati, ali lahko kanabinoidna terapija podaljša pričakovano preživetje bolnikov z rakom, tako da je optimizem preuranjen. Prav tako moramo biti kritični, ko sodimo o poročanju posameznikov v različnih medijih, da je na primer olje iz kanabisa pripomoglo k ozdravljenju raka. Čeprav se v resnici olja in kreme s konopljo že dokaj pogosto uporabljajo za morebitno ustavitev raka kože ali pa se konopljine tabletke uporabljajo pri različnih oblikah raka, nimamo podatkov o zares kontroliranem sledenju učinka pripravkov točno določene sestave ali čistih komponent konoplje. Mnogi posamezniki, ki trdijo, da jih je ozdravilo konopljino olje, so najverjetneje hkrati prejemali konvencionalno zdravljenje.

Zato potrebujemo objektivno kontrolirano preizkušanje natančno definiranih proizvodov konoplje kot dodatnega zdravljenja ob kontrolni skupini, ki enako standardno zdravljenje prejema brez konoplje. S tem bi pripomogli k merjenju sinergije med standardnimi pristopi in konopljo.

Preberite še: