Možgani in prebava: Razum prihaja iz trebuha

Naše odločitve pogosto izhajajo iz občutka v trebuhu – intuicije. K njim veliko prispeva na milijarde živih bitij, bakterij, ki živijo v črevesju ter s svojimi izločki v marsičem vplivajo na odzivanje sluznic in občutke, ki jih zaznavamo pri svojih odločitvah. Ta drobna bitja so pravzaprav del naše osebnosti. Ker pa na življenje črevesnih bakterij v veliki meri vplivamo z izborom hrane, ki jo vsakodnevno uživamo, je del naše osebnosti in odločitev tudi hrana, ki jo uživamo.
Naše odločitve pogosto izhajajo iz občutka v trebuhu – intuicije. K njim veliko prispeva na milijarde živih bitij, bakterij, ki živijo v črevesju ter s svojimi izločki v marsičem vplivajo na odzivanje sluznic in občutke, ki jih zaznavamo pri svojih odločitvah. Ta drobna bitja so pravzaprav del naše osebnosti. Ker pa na življenje črevesnih bakterij v veliki meri vplivamo z izborom hrane, ki jo vsakodnevno uživamo, je del naše osebnosti in odločitev tudi hrana, ki jo uživamo. (Foto: Shutterstock)

Kakšna je povezava med človekovo prebavno cevjo in bakterijami na eni strani ter logičnim umom, intuicijo in čustvi na drugi? Zakaj nas na primer stiska v želodcu ob misli na problem, ki mu nismo kos? Zakaj nas tlači mora ali slabo spimo, če se zvečer preveč najemo? Ali bi si nemara izbrali drugega življenjskega partnerja, če bi se v času odločitve prehranjevali drugače in posledično v svojem črevesju gojili drugačne bakterije?

Dr. Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije in redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, opaža, da je v modernem svetu spoprijemanje z realnostjo vse bolj oteženo. Naš razum ni dovolj zmogljiv za preračunavanje in razumevanje neštetih dejavnikov, ki v zapleteni sodobni družbi vplivajo na naše življenje, zaradi česar marsikaterega razpleta svojih odločitev ne moremo napovedati razumsko; pri odločitvah se raje zanašamo na občutek v trebuhu, ki mu največkrat pravimo intuicija.

Temu občutku strokovno rečemo somatosenzorna zaznava. Ko nas ob misli na službo začne črvičiti v trebuhu, pravzaprav zaznamo spremembo v želodčni in črevesni sluznici, ki jo je doletel močan naval stresnih hormonov in živčnih impulzov. Trebuh nas obvesti o nezavednih strahovih – ali pa o veselih pričakovanjih, če nas v trebuhu začnejo spreletavati radostni metuljčki. Črevesna sluznica prejema obvestila nezavednega dela možganov, ki zaznava in kopiči veliko več informacij kot racionalni, logični razum. Zato je odločanje po intuiciji pogosto bolj utemeljeno kot odločanje na osnovi tega, kar dojamemo z logiko.

Toda če naše temeljne odločite pogosto izhajajo iz občutka v trebuhu, se moramo zavedati, da k njim veliko prispeva na milijarde živih bitij, bakterij, ki živijo v črevesju ter s svojimi izločki v marsičem vplivajo na odzivanje sluznic in občutke, ki jih zaznavamo pri svojih odločitvah. Ta drobna bitja so pravzaprav del naše osebnosti. Ker pa na življenje črevesnih bakterij v veliki meri vplivamo z izborom hrane, ki jo vsakodnevno uživamo, je del naše osebnosti in odločitev tudi hrana, ki jo uživamo.

»Ko gre za črevesje, zdravnike zanima samo nekaj deset vrst bakterij, ki proizvajajo strupe in povzročajo težave, zaradi katerih lahko človek zboli, največkrat za katero od oblik driske. Kadar opravljamo običajne analize take driske, vržemo mrežo le na teh nekaj bolezenskih vrst bakterij, ki jih ne sme biti v črevesju, saj njihovi strupi povzročajo težave. Prav nič pa nismo pozorni na bakterije, ki so stalne prebivalke našega črevesja in ne povzročajo bolezni. Teh je kar 500 do 800 vrst, o njih pa še nedavno nismo vedeli skoraj nič, saj so pač nenevarne.

Toda v zadnjih letih se je izkazalo, da je zelo pomembno, da je teh neškodljivih prebivalk našega črevesja čim več vrst. Pri nekaterih boleznih, kot so kronično vnetne bolezni prebavil, je število vrst bakterij, ki se nahajajo v črevesju, manjše, njihova raznolikost pa manjša. Vsaka bakterija, ki živi v črevesju, proizvaja presnovke, ki so v preveliki količini škodljivi. Zato je dobro, da je število vrst bakterij kar se da veliko, saj tako posamezne med njimi proizvedejo manj strupov, kot bi jih sicer. Posledica zmanjšanega števila vrst bakterij se kažejo v obliki draženja črevesa in prebavnih motenj. Če jemljemo antibiotike širokega spektra, ki zmanjšajo število vrst bakterij, tudi to utegne povzročiti prebavne težave in drisko.«, pojasnjuje dr. Alojz Ihan.

Kar ješ, tudi žanješ

Z bakterijami živimo v simbiotskem odnosu: v zameno za hrano, ki jo dobijo od nas, nam jo pomagajo prebavljati in proizvajajo potrebne vitamine, s katerimi okrepimo imunski sistem. Poleg tega imajo bakterije pomembno vlogo v boju proti patogenim klicam, ki zaidejo v telo.
Zato je izbira prehrane nadvse pomembna.

»S hrano, ki jo vnašamo v telo, ne hranimo samo sebe, temveč tudi bakterije v črevesju. Z mesno hrano hranimo spekter bakterij, ki uspevajo na mesu, z rastlinsko tiste, ki bolje uspevajo na rastlinah. Največ različnih vrst bakterij razmnožimo, če jemo pretežno rastlinsko hrano; če uživamo predvsem mesno prehrano, namreč razmnožimo samo tiste, ki uspevajo na mesu, zato postanejo prevladujoče, kar ni dobro za črevo. «

Bakterijska kolonizacija v prebavni cevi vpliva na fiziologijo, pogojena pa je z imunskim sistemom in prehranskim vnosom. Bakterije vplivajo na signalizacijske mehanizme, ti pa na nevronske tokokroge, ki so vključeni v nadzor motorike in anksiozno vedenje ter vplivajo na razvoj možganov in posledično na vedenje odraslih posameznikov.

»Ko z analizami ugotavljamo, katere vrste bakterij (od običajnih 500 do 800 vrst, ki prevladujejo in normalno naseljujejo črevo) naseljujejo črevo, se osredotočamo predvsem na prevladujočo vrsto hrane, ki jo človek uživa (zelenjavna in/ali mesna prehrana). Na osnovi tovrstnih analiz se je izoblikoval pojem enterotipov. Enterotipi so združbe bakterij, ki se razmnožijo v skladu z vrsto hrane, ki jo pretežno uživamo, ter so neodvisne od starosti, spola, telesne teže in etnične pripadnosti. Tako kot so pred dobrimi sto leti znanstveniki odkrili, da vsak človek pripada eni od štirih krvnih skupin, so zdaj po novih kriterijih razdelili ljudi v tri tipe, in sicer po bakterijah. Če uživamo rastlinsko hrano, se bo razvilo nekaj sto vrst bakterij, ki imajo raje zelenjavo, če uživamo pretežno mesno prehrano, pa nekaj sto vrst bakterij, ki imajo raje meso.

Bakterije, ki jih razvijemo in gojimo v črevesju, posledično vplivajo na razvoj določenih tipov bolezni in dejavnikov tveganja, ki jih povzročajo. Marsikaj, kar radi pripišemo hrani, v resnici izhaja iz presnovkov razmnoženih bakterijskih vrst, ki jih hranimo z določeno vrsto hrane. Bakterije proizvajajo številne snovi – tako kot jih proizvaja tudi naš organizem. Med njimi so tudi nekateri živčni mediatorji (sporočilne molekule v živčevju). Če se razmnožijo bakterije, ki proizvajajo adrenalinu podobne molekule, se črevo – in tudi mi – obnaša in odziva drugače, kot če tovrstnih molekul v organizmu ne bi bilo.

Mesojedci vs. rastlinojedci

Raziskave enterotipov iščejo povezave med vrstami bakterij, ki uspevajo na posamezni hrani, in zdravstvenimi težavami ljudi, ki jo pretežno uživajo. Pri enterotipih, povezanih z mesno prehrano, obstaja večja verjetnost obolevanja za presnovnimi boleznimi, aterosklerozo, sladkorno boleznijo in nekaj več rakavimi obolenji, medtem ko pri vegetarijanskih enterotipih analize niso zaznale večjega tveganja za nastanek tovrstnih bolezni.

Kljub vsemu je priporočljivo jesti čim bolj raznovrstno, mešano prehrano, saj se s tem v črevesju razmnoži več vrst bakterij. Če je prehrana enolična, je »revna« tudi, ko gre za razmnožene vrste bakterij. Posledica takega prehranjevanja je večje nagnjenje k zbolevanju. Človek je biološko gledano mešano, vsejedo bitje oziroma prehranjevalec, zato z uživanjem enolične prehrane v telo ne vnese vseh potrebnih hranilnih snovi, ki jih potrebuje za zdrav razvoj.

Če se vegetarijanec ali izključno mesojed človek, odloči za novo, drugačno prehranjevanje, se njegov organizem določen čas (nekaj tednov, lahko tudi več mesecev) temu prilagaja, saj se mora črevo privaditi spremembam – »novi« hrani. To traja, dokler ne pride razmnožitve novih, organizmu tujih vrst bakterij. Na spremenjen režim prehranjevanja se morajo prilagoditi tudi encimi, ki jih proizvajajo jetra in trebušna slinavka. Zato imamo ob večjih spremembah prehranjevanja pogosto težave, primerljive s tistimi, ki nastopijo ob povečani telesni dejavnosti (denimo intenzivnejši tek).«

Razum iz trebuha

Kako so torej povezana naša prebavila in možgani? »Imunski in živčni sistem sta povezana. Največ informacij, da smo v stresu, dobimo iz prebavil, saj so namreč senzor za stres. Na osnovi odziva v prebavnem traktu lahko zaznamo, ali smo v (kroničnem) stresu. Stres navadno začutimo v trebuhu: stiskanje v želodcu, driska, slabo počutje … Nekaj, kar primarno izvira v črevesju, posledično pride do možganov. Stres mobilizira organizem, ga ohromi in usmeri v obrambo pred nevarnostjo, vse (pre)ostale funkcije pa utiša. Stres ustavi prehranjevanje sluznice in proizvajanje sluzi, zato je sluznica slabše prekrvavljena.

Posledica tega je nezadostna zaščita proti želodčni kislini, kar lahko povzroči pekoč občutek v želodcu. Ker je zaščita organizma proti bakterijam nezadostna, se telo odzove z drisko. Zaradi živčnih mediatorjev (presnovki) encimi ne razgrajujejo več hrane, ki jo pojemo, zato je na voljo bakterijam, ki morajo kar nenadoma ogromno prebavljati. Bakterije začnejo delovati intenzivneje in sproščajo več presnovkov, ti pa proizvajajo večje količine plinov.

Vse to občutimo kot napenjanje, črvičenje, drisko, pečenje, nelagodje … Stresa nikoli ne čutimo neposredno; njegovo preusmeritev vselej začutimo organsko. Neposredno ga lahko (pre)poznamo v prebavni cevi. Čutimo težave, ki jih stres povzroči v prebavilih (preusmeritev presnove, izklapljanje sluznic, preusmeritev krvi v mišice). Čutimo samo tisto, kar pride v možgane prek živčnega sistema. Možgani sami sebe ne čutijo, prav tako (se) ne čutijo misli. Da smo v stresu, se zavemo šele takrat, ko nastopi slabo počutje.«

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki