Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Fantomska bolečina

Dr. Jack W. Tsao (na fotografiji s svojim pacientom, ki izvaja zrcalno terapijo), direktor Programov travmatičnih možganskih poškodb ameriškega vojaškega urada za medicino in kirurgijo je pred dobrim desetletjem začel s kliničnimi raziskavami, da bi potrdil učinkovitost zrcalne terapije pri bolnikih s fantomsko bolečino po amputaciji – ko denimo čutijo, da je njihova noga, ki je ni več, obstala zamrznjena, da je v nelagodnem položaju, da jih peče, zbada ali ko v njej čutijo bolečino, podobno električnim šokom. Zrcalna terapija poteka tako, da bolniki premikajo svojo zdravo okončino, med tem pa opazujejo njen odsev, ki zakriva amputirano okončino, in tako ustvarja iluzijo – da okončina obstaja. Ta iluzija naj bi na novo pomagala na novo prestrukturirati možgane, omiliti nove povezave med nevroni, ki nadzorujejo vid in zaznavanje našega telesa v prostoru – in tako pomagala omiliti ali odpraviti bolečino.
Dr. Jack W. Tsao (na fotografiji s svojim pacientom, ki izvaja zrcalno terapijo), direktor Programov travmatičnih možganskih poškodb ameriškega vojaškega urada za medicino in kirurgijo je pred dobrim desetletjem začel s kliničnimi raziskavami, da bi potrdil učinkovitost zrcalne terapije pri bolnikih s fantomsko bolečino po amputaciji – ko denimo čutijo, da je njihova noga, ki je ni več, obstala zamrznjena, da je v nelagodnem položaju, da jih peče, zbada ali ko v njej čutijo bolečino, podobno električnim šokom. Zrcalna terapija poteka tako, da bolniki premikajo svojo zdravo okončino, med tem pa opazujejo njen odsev, ki zakriva amputirano okončino, in tako ustvarja iluzijo – da okončina obstaja. Ta iluzija naj bi na novo pomagala na novo prestrukturirati možgane, omiliti nove povezave med nevroni, ki nadzorujejo vid in zaznavanje našega telesa v prostoru – in tako pomagala omiliti ali odpraviti bolečino.

Zdravnica iz nadaljevanke Talenti v belem med zahtevno operacijo nenadoma obstane in se začne zvijati v hudih bolečinah. Medtem ko akterko na zaslonu pestijo neznosne bolečine, ki prihajajo iz njene nožne proteze, na tisoče gledalcem zastane dih. Zdravnica izpusti iz rok kirurški pribor in svojemu asistentu ukaže, naj jo s skalpelom zabode v protezo. Sekunde minevajo, medicinsko osebje, ki sodeluje pri operaciji, se zmedeno spogleduje, bolnik ves krvav leži na operacijski mizi. Napetost narašča, dokler asistent ne vzame skalpela in stori, kot mu je naročila. Zdravnica olajšano zavzdihne. Noga, ki je tako ali tako nima več, jo je nehala boleti.
Čeprav je opisani prizor filmski, gre za prikaz resničnega pojava – fantomske bolečine. To je težava, ki nastopi pri skoraj vseh bolnikih z amputacijo uda, pri 70 odstotkih pa vztraja tudi do 25 let po amputaciji. Njena nenavadnost in navidezna nerazumljivost sta razlog, da je za scenariste tako zelo mikavna. Toda v zadnjih desetletjih so znanstveniki ta pojav v precejšnji meri pojasnili in prišli do znanstveno dokazane razlage za njegov nastanek. Na voljo so tudi smernice za zdravljenje.


Ne boli vedno

Vsak fantomski ud ni nujno boleč. V zvezi s tem nekateri raziskovalci raziskujejo delovanje in organizacijo naših možganov ter procese, ki se v njih dogajajo, drugi pa se osredotočajo le na – enako slabo raziskano – dojemanja bolečine in na njene vzroke.

Ne gre za psihiatrično bolezen

Sprva je veljalo, da je fantomska bolečina psihiatrična bolezen, vendar se je izkazalo, da gre za spremembe v perifernem in osrednjem živčnem sistemu. Sčasoma je nastalo več teorij o vzrokih za fantomsko bolečino. Po prvi gre za vnetje končičev perifernih živcev, ki vodijo informacije do osrednjega živčnega sistema. Pri amputaciji se poškodujejo, zaradi česar se na tem mestu začne sintetizirati več natrijevih kanalov, kar povzroči večjo vzdraženost živca. To lahko sproži spontane signale, ki potujejo v osrednji živčni sistem in tam povzročajo občutek bolečine. Ta teorija se je deloma potrdila, ko se je izkazalo, da je mogoče fantomsko bolečino omiliti z uporabo blokatorjev natrijevih kanalov. Vseeno pa mehanizma fantomske bolečine ne pojasni v celoti, saj lahko tovrstna bolečina nastopi tudi pri ljudeh, ki so se brez katerega od udov že rodili.


»Krivi« so možgani

Večjo vlogo pri nastanku fantomske bolečine ima preoblikovanje oziroma reorganizacija somatosenzoričnega dela možganske skorje; ta prejema in obdeluje senzorične informacije, ki prihajajo iz različnih delov telesa. Urejen je tako, da se v vsak njegov del projicira natanko določen del telesa, pri čemer večje deleže somatosenzoričnega zemljevida zavzemajo deli telesa, ki so še posebno pomembni pri vsakodnevnih opravilih (obraz, dlani, palca). Ob amputaciji dela telesa se utegne somatosenzorični zemljevid reorganizirati tako, da se v del možganske skorje, ki ga je zavzemal amputirani ud, začnejo projicirati tudi občutki, ki se normalno projicirajo na sosednje območje.

Ali povedano drugače: ob amputaciji dlani se v del somatosenzorične skorje, ki je bil prvotno namenjen dlani, začnejo projicirati tudi občutki z obraza in iz zgornjega uda, ki sicer zavzemata sosedno območje. To so dokazali, ko so paciente z amputacijo dlani ali podlakti senzorično dražili po obrazu in preostanku zgornjega uda. Pacienti so čutili, kot da dotik prihaja tako z obraza/iz zgornjega uda kot tudi iz amputiranega uda. Z veliko natančnostjo so povedali, v katerem delu fantomskega uda (na katerem prstu, če je šlo za dlan) čutijo dotik, razlikovali so tudi med različnimi vrstami občutkov, ki naj bi prihajali iz fantomskega uda (hladno, toplo, vibracije, žgečkanje …).

Fantomski ud je torej lahko posledica nenehne senzorične aktivacije drugih delov telesa, ki se je navadno niti ne zavedamo (znojenje, pihanje vetra, premikanje mišic …) in ki hkrati vplivajo na del možganov, ki je bil prej odgovoren za zaznavanje občutkov iz amputiranega uda. Ta sprememba se zgodi neverjetno hitro – v 75 odstotkih primerov takoj po tistem, ko po amputaciji popusti anestezija. Preoblikovanje možganov, ki povzroči fantomsko bolečino, je torej posledica aktivacije dotlej neodzivnih povezav med živci. Ta teorija se je uveljavila kot vodilna pri pojasnjevanju fantomskega uda. Preoblikovanje somatosenzorične možganske skorje je odgovorno za občutek fantomskega uda, napake v tej reorganizaciji pa naj bi bile povezane z nastankom bolečine v fantomu – neobstoječem udu.


Bolečina je lahko različna

Fantomsko bolečino pacienti največkrat opisujejo kot bolečino, ki potuje gor in dol po fantomskem udu, občutek gorenja ali zvijanja uda v boleč položaj in občutek, da se v fantomsko dlan zažirajo nohti. Bolečina je lahko stalna in različne intenzivnosti ali pa nenadna in zelo močna. Predvidevajo, da je vzrokov zanjo več, zato obstaja tudi več načinov njenega zdravljenja.

Čustveni stres okrepi bolečino

Težave s perifernimi živci naj bi bile le v manjši meri odgovorne za nastanek fantomske bolečine, vendar je možno, da na bolečino vplivata tudi živčna prenašalca, ki prenašata informacije iz možganov na periferijo; ta vzdražita živce, kar v možganih povzroči občutek bolečine. To pojasni tudi dejstvo, da čustveni stres le še poslabša fantomsko bolečino. Poleg tega se v primeru dolgotrajne bolečine v določenem delu telesa v hrbtenjači ustvari »bolečinski spomin«, zaradi česar fantomska bolečina pogosteje nastopi pri bolnikih, ki jih je ud bolel že pred amputacijo.

Kaj pa zdravljenje?

Pri zdravljenju fantomske bolečine največkrat uporabljajo kombinacijo različnih metod: zdravil, terapije z ogledalom, fizioterapije, masaže, čezkožne stimulacije živcev, temperaturne terapije, operativnih postopkov (blokada ali prerez živcev, prekinitev ali blokada simpatičnih živcev). Izbira terapije ali kombinacije terapij je odvisna od vsakega posameznega pacienta. Gre namreč za zelo zapleten problem, ki zahteva kompleksen pristop k zdravljenju. Zdravniki morajo pogosto preizkusiti več metod, preden najdejo tisto, ki pacientu vsaj deloma pomaga.

Za zdravljenje fantomske bolečine so v rabi zdravila, s katerimi zdravijo tudi druge vrste nevropatskih bolečin: opoidi, antagonisti receptorjev NMDA ter antidepresivi, ki vplivajo na descendentno modulacijo bolečine in na prenos signalov v možganskem korteksu.

Obstajajo tudi druge terapije, ki vplivajo predvsem na percepcijo bolečine. Najbolj znana je terapija z ogledalom, pri kateri bolniku z amputiranim udom med zdrav in amputirani ud postavijo ogledalo. Pacienti prejmejo navodilo, naj z obema udoma – fantomskim in zdravim – izvajajo enake gibe. Zaradi odseva se pacientom zdi, kot da to tudi resnično počnejo. Terapija se je izkazala kot zelo učinkovita, saj se je po štiritedenskem treningu, ki so ga pacienti izvajali po trikrat na dan, bolečina zmanjšala za 27 odstotkov. Vseeno pa ne deluje pri vseh bolnikih enako učinkovito. Zelo pomembna je bolnikova zmožnost, da sprejme zrcalno sliko za svoj fantomski ud. Terapija z ogledalom temelji na optični iluziji oziroma prevari vidnega sistema, ki pa je za tovrstne prevare zelo dovzeten, sploh če so povezane z dotikom.

Področje fantomskih udov in fantomske bolečine za raziskovalce ostaja zelo zanimivo, saj bo za popolno razumevanje njenih mehanizmov potrebnih še veliko raziskav, katerih izsledki bodo lahko pomagali tudi pri kliničnem zdravljenju.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

fantomska bolečina

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

22. 10. 2015 11:26:16
Pozdravljeni!
V našem centru imamo prav na fantomski bolečini zelo pozitivne izkušnje.