Presaditev kostnega mozga

Irena Grafenauer je zbolela za kronično mieloično levkemijo s kromosomom Philadelphia. Gre za redko in zelo hudo obliko bolezni, vendar ne neozdravljivo, saj ji življenje lahko reši presaditev kostnega mozga, ki ga mora v tem primeru darovati človek, ki ni njen sorodnik.

Velik odziv Slovencev

Za to bolezen, za katero umre na svetu več tisoč ljudi in otrok, je edina rešitev presaditev kostnega mozga ustreznega darovalca.
Do tistega dne je le malokdo med nami vedel, da za presaditev kostnega mozga pridejo v poštev tudi darovalci, ki niso sorodniki, čeprav to s to metodo v svetu zdravijo že več kot trideset let in vsako leto opravijo več tisoč presaditev kostnega mozga.
Prošnja je naletela na velik odziv, saj se je za darovanje prijavilo več kot tisoč ljudi, njihovo število pa še narašča.

Kdo je primeren darovalec?

Najprimernejši darovalec je brat ali sestra, saj se njune podedovane lastnosti, imenovane tkivni antigeni HLA, lahko tudi do potankosti ujemata. Žal takšno skladnost darovalca z družinskimi člani najdejo le pri 25 odstotkih bolnikov, ta odstotek pa bil večji, če bi bilo v družinah več otrok. Med ljudmi, ki niso sorodniki, najdejo ustrezno ujemanje med dvema posameznikoma šele, ko pregledajo nekaj tisoč oseb.
Zaradi raznolikosti tkivnih antigenov HLA, njihove različne zastopanosti v različnih skupinah prebivalstva in raznovrstnosti njihovih kombinacij je verjetnost, da bodo med ljudmi, ki niso v sorodu, našli tkivno skladnega darovalca, marsikdaj podobna iskanju igle v kopici sena, se je slikovito izrazil dr. Matjaž Jeras, mag. farm., v. d. direktorja Centra za tipizacijo tkiv na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Odvisna je namreč od tega, kako pogosto kombinacijo antigenov je posamezni bolnik podedoval od staršev in od števila darovalcev, ki so na voljo, torej od velikosti registra. Ti pa ne nastanejo čez noč.

V registru tudi Slovenija

Zaradi majhne možnosti, da bi našli primernega darovalca, strokovnjaki iz različnih držav združujejo sezname svojih dajalcev v svetovni register in med seboj sodelujejo. Od leta 1992 v tej mednarodni mreži nesorodnih darovalcev kostnega mozga kot polnopravna članica sodeluje tudi Slovenija Donor.

Postopek

Darovalec pa ne more biti vsak; to so lahko samo zdrave osebe med 18. in 55. letom. Z odvzemom krvi jim določijo tako imenovane antigene HLA in jih vključijo v anonimen register. Pred odvzemom krvi za tipizacijo prostovoljce povabijo na predavanje, kjer dobijo vse potrebne informacije o postopku. Vsak darovalec izpolni podroben zdravstveni vprašalnik o svoji zdravstveni preteklosti, po pogovoru z zdravnikom pa podpiše še pristopno izjavo. Šele nato mu odvzamejo vzorec krvi za nadaljnjo tipizacijo. Darovalec si lahko premisli vse do zadnje pisne privolitve tik pred presaditvijo.

Tipizacija antigenov HLA je zelo zapleten in strokovno zahteven postopek. Ko ugotovijo, da ima bolnik ustreznega darovalca, sledi natančnejša tipizacija; ko na temelju nadaljnjih testov ugotovijo, da sta darovalec in bolnik identična, sledi postopek presaditve.

Odvzem na dva načina

Znana sta dva načina odvzema kostnega mozga. Prvi, klasičen, ki poteka v splošni ali lokalni anesteziji, med katero darovalcu s posebno sterilno iglo iz ploščate medenične kosti na več mestih odvzamejo od dva do tri odstotke kostnega mozga, ki je po videzu podoben krvi. Pod vplivom anestezije darovalec ne čuti bolečine, ko se prebudi iz narkoze, pa utegne občutiti bolečino na mestu vboda. Iz bolnišnice ga odpustijo drugi ali tretji dan po posegu. Razen zelo majhne možnosti zapletov pri anesteziji in okužbe na mestu odvzema tveganja tako rekoč ni.
Pri drugem, sodobnejšem in pogostejšem postopku afereze pridobivajo krvotvorne matične celice iz darovalčeve vene oziroma periferne krvi, preostale sestavine pa vrnejo v žilo. Postopek traja nekaj ur, od štiri do pet dni prej pa darovalec pod zdravniškim nadzorom prejema injekcije zdravila, ki povečajo število matičnih krvotvornih celic v krvi. To spremljajo stranski učinki, kot so glavobol, bolečine v mišicah in kosteh in slabost, ki pa izginejo v enem do dveh dneh po prejemu odmerka zdravila.
Darovalčev kostni mozeg se v celoti obnovi v treh do štirih tednih.

Dve tretjini presaditev uspeta

Transplantacija kostnega mozga je zdravljenje, pri katerem bolnikov oboleli kostni mozeg nadomestijo s celicami zdravega darovalca. Vbrizgajo jih v bolnikovo veno, podobno kot pri transfuziji. Tik pred presaditvijo darovalčevega kostnega mozga bodočemu prejemniku povsem oslabijo imunski sistem. Če je presaditev uspešna, presajeni kostni mozeg začne delovati po dveh do treh tednih. Po besedah onkologa Mihe Debevca je presaditev pri zdravljenju smrtno nevarnih akutnih oblik levkemij uspešna v dveh tretjinah primerov. Pri kroničnih boleznih, ki trajajo vrsto let, pa je smiselna, saj izboljša napoved bolezni.

Presaditve zdaj tudi pri nas

V Sloveniji so presaditev kostnega mozga od nesorodnega darovalca prvič opravili leta 2002. Doslej so jih opravili sedem, za tri pa so že našli ustreznega darovalca in čakajo na presaditev. Do leta 2002 so opravljali samo presaditve kostnega mozga darovalcev sorodnikov in so morali za nesorodnega darovalca v tujino.
Povprečni čas od začetka iskanja do presaditve je bil pri omenjenih sedmih bolnikih osem mesecev, kar je skladno s povprečjem v Svetovnem registru darovalcev kostnega mozga, v katerega je vključenih 53 državnih registrov iz 39 držav in katerega članica je od leta 1991 tudi Slovenija.
Pri nas doslej še ni bilo nobene večje akcije, ki bi državljane spodbudila k darovanju kostnega mozga. V tujini je drugače, tudi zaradi sistemske urejenosti. Takšne programe v tujini financirajo predvsem z donacijami posameznikov in podjetij, ki podpirajo tovrstne človekoljubne programe. Tako v Nemčiji organizirajo tako imenovane tipizacijske dogodke, ko naenkrat registrirajo kar po dva tisoč in več darovalcev, in prav zato se lahko pohvalijo, da ustreznega darovalca najdejo kar v 85 odstotkih primerov.

Komu pomaga presaditev?

S presaditvijo kostnega mozga zdravijo bolnike z akutno in kronično levkemijo, z mielodisplastičnim sindromom, z boleznijo matičnih celic, kot je aplastična anemija, z mieloproliferativnimi boleznimi, z limfoproliferativnimi boleznimi, kot sta Hodgkinov limfomom in Non-Hodgkinov limfom, s prirojenimi motnjami presnove in z vrsto drugih rakastih bolezni krvi, kot je denimo multipli mielom, a tudi bolnikom, ki imajo zaradi radioaktivnega sevanja uničen kostni mozeg.

Kam se prijaviti, če želite postati darovalec?

Tisti, ki se odločijo za darovanje kostnega mozga, se lahko prijavijo na Centru za tipizacijo tkiv, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Center deluje na Šlajmerjevi 6 v Ljubljani, tel. (01) 230 23 13 in 543 82 20.

Tili Kojić