Na obisk pri zobozdravniku lahko starši otroka pripravimo. Srečanje z zobozdravnikom opišemo v pozitivnem smislu. Otroka spodbudimo in mu vlijemo zaupanje. Otroku vselej povemo resnico. Ne zagotavljamo mu, da bo zobozdravnik zobe samo pogledal, če predvidevamo, da bo potreben poseg zaradi bolečine.

Če otrok pričakuje eno, zobozdravnik pa napravi nekaj drugega, se temu upravičeno upre z jokom, grizenjem, brcanjem in drugim odporom. Kot starši moramo prevzeti svoj del odgovornosti za poseg. Pred otrokom ne razpravljamo o morebitnih svojih negativnih izkušnjah v zobni ambulanti. Otrok te pogovore spremlja in si ustvarja svojo sliko še zlasti, če nima lastne pozitivne izkušnje.

Z novo tehnologijo dela in drugačnim pristopom so tudi zobozdravniški posegi postali manj boleči in pacientom prijaznejši, zato je nepotrebno, da bi otrokom vcepljali strah pred zobozdravnikom. Zaradi tanke, slabše mineralizirane plasti sklenine se mlečni zobje hitreje raztapljajo v kislinskem okolju, zato morajo biti kontrolni pregledi zob pri predšolskih otrocih pogosti, priporočljivo je, da se ponovijo na pol leta, pri šolskih otrocih pa obvezno enkrat letno.