Zdravi zobje za trdno zdravje

(Foto: Jupiterimages)

Nega zob in ustne votline

Iskren, bleščeč nasmeh nam lahko polepša dan. Na sogovorniku hitro opazimo, čiste in skrbno negovane zobe in stanje naših zob veliko pove o naši osebnosti. Zdravi zobje prispevajo k naši lepši zunanji podobi, prijeten videz pa nam zbuja zadovoljstvo in ugodno vpliva na ljudi okoli nas. Brez dvoma so zdravi in lepi zobje predpogoj za splošno zdravje in zadovoljstvo vsakega človeka. Toda ni lepega nasmeha brez veliko vloženega truda in časa. V ustni votlini se naravno nahaja na milijone različnih vrst mikrobov, ki so v simbiozi in so za sistemsko zdravje nujno potrebni.

Večino časa so vsi ti mikrobi neškodljivi. Vendar pa naša prehrana in življenjske navade zmotijo uravnovešenost bakteriološkega okolja v ustni votlini in razvije se mehek, lepljiv biofilm, imenovan plak ali zobna obloga.Bakterije plaka se nato začnejo kopičiti v lepljive skupke mikrobov na mehkih in trdnih delih ustne votline. Če tega plaka ne odstranimo, se kopičijo vedno nove plasti, bakterije pa v naše telo sproščajo toksine. Ravno ta plak je neposreden krivec za zobno gnilobo, vnetja dlesni in parodontalne bolezni ter slab zadah. Nadzor in odstranjevanje plaka lahko izvajamo samo mehansko.

Nikoli takoj po jedi

Za kar najboljše zdravje zob in ustne votline zobozdravniki priporočajo umivanje zob po vsakem obroku, če pa to ni mogoče, pa najmanj dvakrat dnevno, po zajtrku in preden gremo spat. Zob pa si nikoli ne umivamo neposredno po jedi. V tem času je namreč zaradi povišane kislosti zobna sklenina še posebej občutljiva in jo lahko poškodujemo tudi med čiščenjem s krtačko za zobe. Zaradi tega je posebej po uživanju jedi, ki vsebujejo sladkor ali kislino, na primer kolač in sadje, pomembno, da z umivanjem zob počakamo najmanj pol ure.

O krtački

Zobna krtačka naj bo iz umetnih vlaken, ki jih je za razliko od naravnih lažje vzdrževati, hitro se sušijo in niso podložna razvoju bakterij. Nadalje, da bi preprečili poškodbo obzobnega tkiva in dosegli vse zobe, mora ročaj krtačke dobro 'ležati' v roki, glava krtačke pa naj bo čim manjša, zaobljene oblike ali še boljše okrogla. Vlaknine krtačke nikakor ne smejo biti pretrde, da ne bi poškodovale zobne sklenine, ampak srednje trde ali mehke, da lahko ob čiščenju zob masirate tudi dlesni.
Po uporabi je treba krtačko temeljito oprati in dobro posušiti, zelo pomembno pa je, da jo redno menjamo, na približno dva do tri mesece. Veliko zobnih krtačk ima tudi posebno obarvana vlakna, ki z uporabo bledijo in nam kažejo, kdaj je krtačko treba zamenjati.Ko gre za zobno pasto, strokovnjaki še vedno priporočajo tiste, ki vsebujejo fluor, ki naj bi krepil in ščitil zobe in zdravje dlesni, čeprav se v zadnjem času pojavlja vse več dvomov o koristnosti dodajanja fluora v zobne paste.

Tri minute

Zobe si umivamo vsaj tri minute. Čim bolj potrpežljivo in čim temeljiteje se z majhnimi krožnimi gibi premikamo od dlesni k zobu, očistimo najprej zunanjo, nato notranjo ploskev zoba, potem pa še grizne ploskve vseh zob. Med umivanjem hkrati z nežnimi krožnimi gibi masiramo tudi dlesni. Ne pozabite skrtačiti niti jezika, na katerem se rade kopičijo škodljive bakterije.

Ustne vode

Izpiranje z ustnimi vodami in redno ščetkanje zob še ni dovolj za popolno odstranitev plaka, saj so najbolj kritični predeli med zobmi, kamor zobna ščetka ne seže. Nekatere ustne vode lahko zmanjšajo razmnoževanje bakterij, pogosto začasno preprečijo vnetja, pomagajo upočasniti proces razjedanja sklenine in prikrijejo slab zadah. Vendar, dokler ne odstranimo biofilma, ostaja verjetnost nastanka vnetij, zobna gnilogaa in slabega zadaha, ki vztrajno narašča.

Medzobne ščetke

Z običajnim čiščenjem z zobno ščetko očistimo samo tri od petih površin zoba. Če se želimo odstraniti tudi plak še z drugih dveh površin, to lahko storimo z medzobnimi ščetkami, ki optimalno zapolnijo medzobni prostor in tako mehansko odstranijo plak s površin, ki zobni ščetki niso dosegljive.

Nitka

Poleg tega je treba skoraj vsak dan uporabljati tudi zobno nitko. Zobni strokovnjaki enkrat tedensko priporočajo tudi uporabo gela ali tekočine za izpiranje ust, ter preventivne kontrolne preglede v stomatološki ordinaciji dvakrat letno.

Sovražniki zob

Brez dvoma je zdravje zob v veliki meri odvisno od načina prehrane, njihov glavni sovražnik pa je sladkor, ki se zaradi povečane stopnje kislosti spreminja v mlečno kislino, kar je posebej ugodno za rast škodljivih bakterij.
Zato če želite ohraniti zdrave in lepe zobe, morate spremeniti ali prilagoditi nekatere navade povezane z uživanjem sladkarij. Najprej je treba vsebnost sladkorja v prehrani omejiti na razumno mero, sladkarije, razen sadja, pa je treba sladkarije nehati uživati med glavnimi obroki. Posebej se je treba izogibati sladkarijam, kot so čokolada, lizike, karamela, bomboni ter žvečilni gumiji. Bolj ko so sladkarije sladke in lepljive dlje časa ostanejo v ustih, s čimer se povečuje nevarnost kvarjenja zob.

Jabolko in korenček

K temu se je treba navaditi, da po vsaki sladkariji pojemo tudi kakšna hrano, ki naravno 'čisti' zobe, na primer jabolko ali korenček. Surovo sadje in zelenjava namreč zahtevata trdo, močnejše in daljše žvečenje, kar samo po sebi prispeva k boljšem čiščenju ustne votline in tako zmanjšuje tveganje od obolevanja zob. Podoben učinek lahko dosežemo tudi z uživanjem izdelkov iz celovitih žitaric in semen, pri čemer je treba biti pozoren, da s trdo skorjo kruha ali peciva ne poškodujemo občutljive zobne sklenine ali dlesni. Zaradi beljakovine kazein, so naravni čistilci zob tudi mlečni izdelki, ki so med drugim tudi zelo pomembni za njihov rast in razvoj, zato je po sladkem umestno pojesti na primer košček sira.

Umetna sladila

Nevarnost za zobe pa ni samo počasno uživanje sladkarij, ampak tudi počasno srkanje zaslajenih pijač, čajev in kave, nevarnost pa preži tudi od pravih malih bomb naravnega sladkorja, kot so dateljni, fige in rozine ter med. Zato stomatologi priporočajo slajenje napitkov, kolačev, sadnih solat in krem z umetnimi sladili.

Gnili zboje in bolezni

Povezava med ustnim in 'sistemskim' zdravjem je splošno znana in potrjena kot dejstvo. Za zagotavljanje dobrega zdravja je učinkovita ustna higiena ključnega pomena. Bolezni zob in dlesni lahko oslabijo vaš imunski sistem tako, da lahko postanete bolj dovzetni za možgansko kap, srčno kap, diabetes in mnoge druge bolezenske težave, zato je ustrezna nega ključnega pomena za vzdrževanje splošnega zdravja.
Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki