Cena belega nasmeha

(Foto: Jupiterimages)

Zdravje kot plačilno sredstvo

Okrog naših zob se vrtijo milijardni posli, povezani z vsemi možnimi sredstvi za tako imenovano ustno higieno in nego: od tehnološko dovršenih "navadnih" zobnih ščetk, električnih zobnih ščetk in zobnih krem, ki obljubljajo, da nas bodo varovale 24 ur na dan, do zobnih vodic, belilnih krem in seveda žvečilnih gumijev, ki naj bi bili spremljevalci vsakega grižljaja in požirka, ki ga naredimo čez dan. Vse lepo in prav, če bi ceno plačevali le z denarjem, ki ga od nas izvabijo prodajalci belih nasmehov. Težava je v tem, da ceno plačujemo celo z zdravjem.

Oglasi so čedalje bolj agresivni. Po televiziji spremljamo pretresljivo nelagodje vzgojiteljice, ki ji otroci rečejo, da so njeni zobje rumeni – kajti to je v sodobni družbi nedopustno. Fantje ne upajo stopiti punci brez osvežilnega žvečilnega gumija, trakca ali bonbončka v ustih. Svojo zaprisego so prekršili tudi zdravniki, ki nas v interesu velikih blagovnih znamk prepričujejo, naj uporabljamo ta ali oni izdelek − in si tako zagotovimo optimalno nego zob in dlesni. Vse lepo in prav, če bi ceno plačevali le z denarjem, ki ga od nas izvabijo prodajalci belih nasmehov. Težava je v tem, da ceno plačujemo celo z zdravjem.
Zato je pametno vzeti pod drobnogled drobni tisk in pogledati, kaj vsak dan zaužijemo v želji po belih nasmehih.

Zobne kreme

Dolgo je veljalo, da je fluor rešitev za vse težave z zobmi, zato proizvajalci pri oglaševanju večine zobnih krem še vedno poudarjajo, da so obogatene s fluorom. Toda v zadnjih letih je vse več utemeljenih sumov o koristnosti fluora. Res je, da fluoridi ovirajo delovanje encimov, ki spodbujajo razvoj ustnih bakterij, drži tudi, da se fluoridni ioni vežejo s kalcijevimi in tako krepijo zobno sklenino. Toda zgodba ima tudi drugo plat.

Dandanes namreč številni znanstveniki menijo, da je škodljiv vpliv fluora na druge koristne procese v organizmu tolikšen, da je njegova korist pri preprečevanju kariesa zanemarljivo majhna. Fluor povečuje verjetnost zlomov kosti, osteoporoze, poškodb živčevja, bolečin v sklepih in glavobolov. Povezujejo ga tudi s splavi, genetskimi okvarami, nekaterimi vrstami raka, pešanjem spomina, z intelektualno počasnostjo in zmanjševanjem inteligenčnega količnika. Na spletni strani ameriškega združenja zobozdravnikov boste našli izjavo, da združenje ne prevzema odgovornosti za izdelke, ki vsebujejo fluor. Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da inteligenčni količnik otrok, ki živijo na območjih, kjer vodo fluorirajo, nižji od inteligenčnega količnika otrok, ki živijo območjih, kjer to ni v navadi.

Še pred nekaj leti vam je bila na voljo ena sama možnost, uporabljati zobne kreme s fluorom − ali preprosto pozabiti na zobne kreme ter zobno higieno vzdrževati s soljo, zelišči, glino in drugimi domačimi pripomočki.
Zdaj je položaj popolnoma drugačen. Na trgu je več kot deset zobnih krem brez fluora, ki povrhu ne vsebujejo drugih morebitno nevarnih sestavin. Težava je le v tem, da jih ne boste našli na policah supermarketov.

Po bolj zdrave zobne kreme se bo treba odpraviti v lekarne, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki, specializirane zeliščne trgovine ali specializirane trgovine z zdravo prehrano.

Na voljo so vam tudi zobne kreme, ki ne vsebujejo mentola, ki so uporabne, če jemljete homeopatska zdravila.
Omeniti velja tudi zobne kreme brez sorbitola in drugih sumljivih sladil. To je zlasti pomembno, če malčka navajate na redno umivanje zob. Otroci radi pojejo del sladke zobne kreme, zato jih je večina, namesto kot čistilo, narejena bolj za posladek. Izbirati velja med takšnimi zobnimi kremami, v katerih sploh ni sorbitola ali ga je vsaj zelo malo.
Zelo kakovostna je zobna krema z dodatkom ameriškega slamnika. Že Indijanci so liste te rastline uporabljali predvsem za žvečenje in odpravljanje okužb v ustih.

Belilne kreme

Začelo se je seveda z oglasi, ki so nas prepričevali, kako enostavno in varno bodo tovrstne zobne kreme pobelile naše zobe in jih spotoma še zanesljivo negovale. O ceni, ki jo bomo plačevali s poškodbami zobne sklenine, ni bilo slišati niti besede.

Nekaj let pozneje je ista blagovna znamka začela oglaševati izpopolnjeni izdelek, ki naj bi bil bolj nežen do zobne sklenine. (Tako so tisti, ki jim spomin ne peša, ugotovili, da stari izdelek ni bil tako popoln, kot so si predstavljali). Še nekaj let pozneje so se pojavili izdelki, o katerih so proizvajalci trdili, da so popolna novost, ker so povsem brez peroksida in zato varni za zobe. (Ops, tako so nekateri začeli razmišljati in prebirati deklaracije na zobnih kremah … Kaj, stari izdelki so vsebovali peroksid???)

Kje smo zdaj? Na trgu je veliko izdelkov, ki obljubljajo beljenje zob. Ameriška nevladna organizacija Enviromental Working Group je lani preučila sestavine več kot sedem tisoč izdelkov za osebno nego, med katerimi so bili tudi izdelki za ustno higieno. Od 50 zobnih krem in 23 pregledanih krem za beljenje zob jih je večina dobila oznako "potencialno nevarno". 

V številnih zobnih kremah so našli: rakotvorne sestavine, sestavine, ki so v hrani prepovedane, sestavine, ki niso deklarirane na ovojnini, sestavine, ki so reproduktivno ali razvojno toksične, sestavine, ki so lahko škodljive za imunski sistem (izzovejo lahko preobčutljivost ali alergije), sestavine za katere še niso bile opravljene ocene varnosti uporabe.

Ko smo pregledali izdelke, ki so na voljo na našem trgu, smo našli kar nekaj takšnih, v katerih so tudi zelo strupene snovi, kot je triklosan. Uradna agencija za zaščito okolja (United States Environmental Protection Agency; EPA) je triklosan registrirala kot pesticid. Njegova kemična struktura je podobna sestavi najbolj strupenih kemikalij, kot so dioksini in PCB: EPA ocenjuje, da triklosan zelo slabo vpliva na zdravje; sodi namreč med klorofenole, za katere obstaja utemeljen sum, da so rakotvorni.

Zato pozor!

Preden odvržete škatlico, poglejte, ali vaša zobna krema vsebuje triklosan (Triclosan).
Izogibati se velja tudi konzervansom, ki se končajo z besedico -paraben. Novejše raziskave so pokazale, opravljajo tudi "vlogo" hormonskega motilca v telesu, kar pomeni, da motijo delovanje naših žlez.

Žvečilni gumiji

Žvečilni gumiji so odlična zgodba o trženju in tem, kako škodljivo razvado preimenovati v zdravju potrebno navado. Ali se še spominjate svojega otroštva? Žvečenje je bilo znak slabe vzgoje, žvečilni gumiji pa v kategoriji lizik in bonbončkov. Ali so se izdelki od takrat toliko spremenili? Ne. Spremenil se je način, kako nam jih predstavljajo.

In kaj sploh zaužijemo?

Če preberete zelo zelo droben tisk na ovojnini žvečilnih gumijev, boste ugotovili, da so v večini žvečilk naslednje sestavine: sorbitol E 420, gumi baza, stabilizator E 422, manitol E 421, gostilo E414, arome, emulgator E 322, umetno sladilo saharin E954, barvilo E171, sladijo pa aspartam, acesulfam K, sredstvo za glaziranje E 903 in antioksidant BHA.

Če ne veste, kaj je BHA, naj vam povem, da je to derivat nafte, ki ga uporabljajo za zaviranje oksidacije in ni dovoljen za rabo v prehrani otrok. Otroci naj torej ne uživajo žvečilnih gumijev? Žvečenje lahko povzroči alergične reakcije ali hiperaktivnost. Večje količine so pri miših povzročile tumor, zato obstaja utemeljen sum, da je snov kancerogena. Na Japonskem je BHA prepovedan že od leta 1958. 

Lahko se vprašate, kaj od vsega naštetega je tako blagodejno, da nas varuje pred kvarjenjem zob. Umetna sladila? Barvila? Antioksidanti, pridobljeni iz nafte?

Vse naštete sestavine so (še vedno) dovoljene, kar pomeni, da (še vedno) ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti. Vzela sem si nekaj ur časa in prebirala teste o toksičnosti, ki jih izvajajo posebni laboratoriji za potrebe pridobivanja dovoljenja za uporabo. Nekajtedenski testi na podganah in kužkih po trditvah raziskovalcev niso povzročili nobenih skrb vzbujajočih težav. Tolažilno, mar ne? Pripomniti moram le to, da so podobno videti tudi varnostna poročila o DDT, PCB, azbestu in drugih snoveh, za katere se je do zdaj še kako pokazalo, da so škodljive.

Neodvisne študije o škodljivosti umetnih sladil se kopičijo na mizah odgovornih članov komisij. Sorbitol je zelo pogosta sestavina izdelkov, ki nam obetajo lepe zobe, predvsem zato, ker je zamenjava za sladkor. Toda večje količine sorbitola povzročajo neželene učinke, ki niso zanemarljivi. Povzročijo lahko drisko in druge prebavne težave. Ameriški odbor za standarde je že leta 1976 označil sorbitol kot neželeno sladilo v sokovih in osvežilnih pijačah. Njegova raba je prepovedana v hrani za otroke. Podobno je s sladilom aspartam, za katerega vse več študij ugotavlja, da škodljivo deluje na možgane.

Sčasoma bodo opozorila znanstvenikov zagotovo dosegla kritično maso, ko jih ne bo več možno spregledati. Vprašanje je le, koliko te snovi boste do takrat vnesli v svoje telo.  Povprečni uživalec v enem letu zaužije skoraj pet kilogramov žvečilnih gumijev. Po nekajminutnem žvečenju iz njega posesamo umetne arome in umetna sladila (gumi bazo navadno zavržemo). Tako v enem letu "naberemo" kilogram do dva precej spornih sestavin, ki še kako slabo vplivajo na naše zdravje!
Nemara je cena belega nasmeha kljub vsemu previsoka?
 
Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki