Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako izbrati zobozdravnika?

Dandanes zobozdravnik še zdaleč ni več samo »zdravnik za zobe«, ampak ga zanima zdravje celotne ustne votline, pri čemer je pozoren tudi na morebitne nevarne spremembe, kot so predrakave ali rakave spremembe na koži in v ustni votlini.
Dandanes zobozdravnik še zdaleč ni več samo »zdravnik za zobe«, ampak ga zanima zdravje celotne ustne votline, pri čemer je pozoren tudi na morebitne nevarne spremembe, kot so predrakave ali rakave spremembe na koži in v ustni votlini. (Foto: Shutterstock)

Se odločate za novega zobozdravnika ali pa morda iščete drugo mnenje? Ali veste, kaj vse vam mora zobozdravnik na pregledu povedati o vašem ustnem zdravju? Dandanes je zdravje zobovja še najmanj, o čemer bo tekel pogovor in kar bi vas moralo skrbeti na zobozdravniškem stolu. Pri asist. mag. Matjažu Golobiču, dr. dentalne medicine, smo se za vas pozanimali, kaj vse bi morali pričakovati od pogovora z zobozdravnikom – in kako boste skupaj z njim sestavili najboljši načrt zdravljenja.
Zobozdravnik vas bo najprej vprašal, zaradi katerih težav ste ga obiskali, čemur bo sledil pogovor o vašem splošnem zdravju in zdravju vaše ustne votline. »Še posebno pomembno je, da nam pacient pove, ali ima kako alergijo ali nemara kronično bolezen (srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporoza …), o boleznih, zaradi katerih se zdravi ali pa se je zdravil v preteklosti, pa tudi o zdravilih, ki jih jemlje. Vsi ti podatki namreč lahko napovedo tveganja za nastanek obolenj v ustni votlini. Pomembni so lahko tudi pri odločanju o uporabi zdravil in materialov v postopku zdravljenja,« razlaga sogovornik.

Pojasni še, da imajo denimo sladkorni bolniki slabše stanje obzobnih tkiv in da je še posebno pomembno, da pacient opozori zobozdravnika, če je alergičen na kak antibiotik, anestetik ali kovino. Nekateri zobozdravniki v ta namen predložijo vprašalnik o zdravju. Zobozdravnik bi vas moral povprašati tudi o naših željah in o tem, kako smo bili zadovoljni z dosedanjimi zobozdravstvenimi storitvami. »Tako spoznamo pacienta ter njegove zahteve in pričakovanja. Vedeti moramo, k čemu stremi, saj ima vsakdo svoja pričakovanja in cilje. Nekateri želijo imeti popoln videz, drugim pa je pomembna predvsem osnovna funkcija zobovja.«

Ne le zdravje zob

Dandanes zobozdravnik še zdaleč ni več samo »zdravnik za zobe«, ampak ga zanima zdravje celotne ustne votline, pri čemer je pozoren tudi na morebitne nevarne spremembe, kot so predrakave ali rakave spremembe na koži in v ustni votlini. »Zobozdravniki nemalokrat pacienta vidimo pogosteje kot njegov osebni zdravnik, zato ni nenavadno, da odkrijemo tudi predrakava stanja na koži ali sluznici ustne votline, kar je tudi naša naloga,« poudari asist. mag. Golobič. Pomembno je, da zobozdravnik ugotovi tudi poškodbe. »Pozorno pregledamo sluznico ust, lic, jezika, goltnih lokov in ustnega dna. Na teh predelih pogosto pride do poškodb, razjed in izrastkov zaradi ugriza, ostrih zalivk, neprilagojene protetike … Včasih odkrijemo tudi glivične okužbe. Vse te težave smo dolžni ugotoviti in jih odpraviti ali pa predlagati nadaljnje zdravljenje pri ustreznem zdravniku.«

Bolezen obzobnih tkiv – najpogostejša težava sodobnega človeka

Sledi pregled obzobnih tkiv – dlesni in pod dlesnijo ležečih kosti. Najpogostejša kronična bolezen človeštva je namreč parodontalna bolezen, ki jo ima v začetni ali napredovali obliki domala vsakdo. »V napredovali obliki jo ima pri nas več kot petdeset odstotkov odraslih. Pomembno je, da parodontalno bolezen, ki jo največkrat povzročajo bakterijske zobne obloge, odkrijemo v prvi fazi, saj jo je takrat najlažje pozdraviti. Zdravljenje napredovale oblike je težje; poleg čiščenja oblog zahteva tudi kirurško zdravljenje.

Zato mora vsak zobozdravnik pacientu pojasniti, kako napredovalo parodontalno bolezen ima. Če je namreč ne zdravimo, v zadnji fazi začnejo izpadati zobje, saj dlesen odstopi od zoba. Poleg tega je to nevarno vnetno žarišče, ki vpliva na uspeh zdravljenja drugih bolezni (sladkorni bolniki s parodontalno boleznijo denimo veliko težje uravnavajo krvni sladkor), lahko pa tudi poveča tveganje za nastanek nekaterih drugih bolezni (revmatična obolenja, srčna in možganska kap). Paradontalna bolezen lahko pri nosečnicah povzroči nizko porodno težo novorojenčka ali prezgodnji porod,« opozarja sogovornik.

In končno – zobje

Šele na koncu sledi ugotavljanje zdravja zob in stanja zalivk. To je najkrajši del pregleda, pove asist. mag. Golobič. »Pregledati moramo ustreznost zalivk, ali se je ob njih pojavila gniloba, nujno je tudi treba ugotoviti, ali je kateri zob odmrl. Odmrli zobni živec oziroma zobna pulpa namreč utegne biti tempirana bomba, saj se v njej lahko razvije bakterijsko vnetje. Nato moramo ugotoviti, ali ima pacient težave v čeljustnih sklepih. Veliko ljudi denimo stiska ali škrta z zobmi, zaradi česar jih pestijo bolečine v čeljustnih mišicah, lahko pa pride tudi do obrabe zobne sklenine in celo glavobolov. Tudi za to obstaja rešitev – opornice in fizioterapija.«

Osnovni pripomoček ob prvem pregledu je rentgenski posnetek ortopan, ki pokaže stanje kosti, obnosnih votlin, čeljustnih sklepov, obzobnih tkiv in zob. Rentgenski pregled je zelo pomemben pri prvem pregledu, po spremembah zdravstvenega stanja ali pred večjimi posegi. Dopolnijo ga lahko posnetki zobnih kron. »S slikanjem zobnih kron odkrivamo zobno gnilobo med zobnimi kronami in začetni karies, ki se nahaja še na sklenini in ga je mogoče pozdraviti že zgolj z večjim nanosom fluorida, s čimer zaustavimo njegovo širjenje. Če je karies globlje, ga je treba odstraniti z vrtanjem in zalivko. Novi, beli materiali so zahtevnejši za delo, saj moramo biti zelo natančni, sočasno pa zobu povzročijo manj škode,« razlaga sogovornik. Zobozdravnik namreč odstrani manj zdrave zobovine. Ker pa se ob teh zalivkah raje pojavlja karies, od nas zahtevajo še temeljitejšo higieno.

In nato … načrt zdravljenja

»Najprej se lotimo nujnih stanj, kot so bolečine in otekline. Temu sledi higienska faza, v kateri odstranimo obloge in zobe, ki jih ne moremo več zdraviti, saj utegnejo predstavljati žarišče za bakterijska vnetja. Nato je na vrsti zdravljenje parodontalne bolezni, na koncu pa še zamenjava zalivk in morebitni kirurški posegi. Šele na zadnjem mestu je protetična rehabilitacija.« Ta vrstni red pogosto preskočijo tisti, ki se v želji po nižji ceni odločijo, da jim bodo protetične storitve opravili v tujini. Toda v tem primeru pacient in zobozdravnik nimata dovolj časa, da bi poskrbela za to, kar je ključno – zdravje obzobnih tkiv. »Ti pacienti niso seznanjeni s tem, v kateri fazi je njihova parodontalna bolezen – in ne s tem, kako se z njo spopasti. Parodontalna bolezen bo zato pri njih napredovala, ob morebitnih implantatih pa obstaja velika verjetnost, da se bo pri njih razvil periimplantitis, vnetje ob implantatu. S tem nastane velika škode, zobje in implantati pa lahko hitreje propadejo.«


Kaj o naših navadah in zdravju povedo zobje?

Zobozdravnik lahko opazi tudi posledice refluksa – pacient ga mora opozoriti, če ima težave s tem, kajti želodčne kisline vplivajo na stanje zobovja. Opazi lahko tudi erozijo zobne sklenine; ta je posledica delovanja kislin zaradi pogostega uživanja pijač, ki vsebujejo kisline, kot je denimo kokakola. Enake težave lahko nastopijo, če pogosto uživamo agrume. Po uživanju kislih jedi in pijač je namreč zelo pomembno, da zobe oščetkamo šele pol ure pozneje ali pa jih samo speremo z vodo, tako da se kisline v ustih nevtralizirajo, sklenina pa vnovič utrdi, svetuje asist. mag. Golobič.

Kako si čistimo zobe?

Zobozdravnik bo tudi preveril, kako si čistimo zobe – kako pogosto in katere pripomočke uporabljamo (ročno ali z električno ščetko). Zobna ščetka pa ni dovolj, pomembno je tudi, da uporabljamo nitko ali ščetko za medzobne prostore. Vse to vpliva na stanje zobnih oblog. »Večini pacientom damo na pregledu vsaj en nasvet, kako lahko še izboljšajo ustno higieno. Le redki namreč popolno skrbijo za usta. Navadno lahko šele po nekaj srečanjih ocenimo, kako redno in skrbno si pacient čisti usta. Pacienta je treba spremljati in ga motivirati nego ust, ki bo prispevala k trajnemu zdravju ustne votline.


Brez strahu

Ključno je, da zobozdravnik s pacientom vzpostavi partnerski odnos. Zdrave zobe in obzobna tkiva imamo lahko vse življenje, če zanje dobro skrbimo. Vsi bi si morali želeti, da bi njihovo zdravje in funkcijo ohranjali čim dlje – da jih ne bi bilo treba nadomestiti. Naloga zobozdravnikov je tudi to, da ljudi pri tem motivirajo. Strah pred bolečino zaradi posegov pri zobozdravniku je dandanes povsem odveč. »Posegi s protibolečinskimi sredstvi niso več tako boleči in so tudi varnejši kot nekoč. Vsak zobozdravnik mora poskrbeti tudi za to, da bo obisk za pacienta čim manj neprijeten.«


Zobozdravniki specialisti

Nekateri zobozdravniki se za določeno obravnavo posebej izobražujejo, imajo pa tudi več izkušenj pri odpravljanju posameznih težav. Dobro usposobljen zobozdravnik lahko rešuje tudi bolj zapletena stanja, razlaga asist. mag. Golobič, specialist pa je prava rešitev takrat, ko zobozdravnik zanj ni dovolj usposobljen ali opremljen. »To je lahko parodontolog, ki se ukvarja s kirurškimi fazami zdravljenja parodontalne bolezni, z zdravljenjem drugih ustnih bolezni in z implantologijo. Oralni kirurg in maksilofacialni kirurg sta usposobljena za kirurške posege in vstavljanje zobnih vsadkov, endodont za zdravljenje zapletenih zobnih kanalov, pedontolog pa za delo z otroki. K tem specialistom nas napotijo zobozdravniki, kadar potrebujejo drugo mnenje. Ustni higieniki, ki jih pogosto srečamo v zobozdravstveni ambulanti, niso zobozdravniki, so pa izurjeni za odstranjujejo zobnih oblog in nas lahko poučijo o primerni ustni higieni.«

Asist. mag. Matjaž Golobič, dr. dentalne medicine, je novi član Vivine zdravniške linije. Z njim se lahko telefonsko pogovorite že ta mesec, in sicer v sredo, 14. januarja, od 11. do 12. ure. Specializiral se je za delo s stomatološko protetiko, za kar je prejel tudi številna ugledna mednarodna priznanja. Z veseljem vam bo odgovoril na vsa vprašanja, zato pokličite na uredništvo (tel. (01) 300 59 00). Za vse dileme vam je na voljo tudi na portalu Viva.si. Poiščite ga med Vivinimi strokovnjaki in mu zastavite vprašanje.

Kaj mora zobozdravnik povedati vsakemu pacientu?

  • Vsak pacient mora od zobozdravnika izvedeti, kako zdrava je njegova ustna votlina, ne le zobovje ali protetika, in kako bi lahko stanje izboljšal.
  • Pacientu mora razložiti, kakšne težave oziroma bolezni ima, kako napredovale so, kaj lahko stori sam in kakšen načrt zdravljenja bi bil najbolj priporočljiv.
  • Glede na težave predlaga vrstni red posegov in pove, koliko jih lahko opravi ob vsakem srečanju.
  • Zobozdravnik lahko za posamezno težavo predlaga več rešitev, tudi takšno, ki je cenovno sprejemljivejša, vendar mora za njo tudi strokovno stati in jo utemeljiti. Le tako lahko pacient presodi, za katero možnost se bomo odločil.
  • In če je pacient v dvomih? Vedno lahko poišče drugo mnenje.
  • Najpomembnejše pa je, da nas zobozdravnik dobro posluša in da razume naša pričakovanja, saj je le tako mogoče pripraviti dober načrt zdravljenja.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zobozdravnik

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.