Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Koleraba

Koleraba
Koleraba (Foto: Diana Anđelić)

Zakladnica vitamina C in železa

Koleraba je po krivici prezrta zelenjava, saj le malo ljudi ve, kako zdrava je in na kakšne načine jo vse lahko uporabimo. Ima nežen in značilen okus, ki je posledica gorčičnega olja in nekaterih hranilnih snovi. Poleg tega je preprosta za pripravo, uporabimo pa jo lahko v zelo različnih receptih. Po vsebnosti vitamina C, mogočnega antioksidanta, ki ščiti pred boleznimi in ohranja mladost, mlada presna koleraba celo prekaša limono. Tako kot drugi člani družine kapusnic je bogata z blagodejnimi fitokemikalijami, kot sta sulforafan in indol-3-karbinol, ki ščitijo pred rakom, zlasti rakom prostate, dojke in debelega črevesja.
Priporočljiva je za sladkorne bolnike, saj uravnava raven sladkorja in zaradi obilja kalija niža krvni tlak. Koleraba je popoln vir rastlinskih vlaknin, ki zagotavljajo daljši občutek sitosti, zaradi česar je to "zemeljsko jabolko" zelo primerno za jedilnike vseh, ki želijo shujšati. Koleraba krepi imunski sistem, poživlja presnovo (pomaga pri zaprtju), čisti prebavila, ožilje in sečne poti, znižuje raven holesterola v krvi, odvaja vodo iz telesa in zmanjšuje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Poleg tega pomaga premagovati stres, krepi vitalnost in energijo ter izboljšuje razpoloženje. Znana je tudi kot "ljubezenska zelenjava", saj vsebuje naravne sestavine za spodbujanje moškosti.

Nakupovanje

Izbirajte manjše plodove, saj so sočnejši in okusnejši od večjih, poleg tega pa vsebujejo več vitaminov. Plodovi naj bodo trdi in enakomerno obarvani, skorja pa napeta. Listi morajo biti sveži in enakomerno zelene barve. Izogibajte se poškodovanim in mehkim plodovom, listi pa ne smejo biti uveli ali porumeneli. Poleg kolerabe obstaja tudi kolerabica, ki je sezonska zelenjava, užitna pa je samo mlada. Kolerabica je sočnejša od kolerabe, še posebno manjši plodovi.

Shranjevanje

Svežo kolerabo hranite na hladnem in temnem zračnem mestu vendar le krajši čas, v hladilniku pa bo zdržala kar precej časa. Hranite jo v preluknjani plastični vrečki, in sicer največ dva tedna. Pred tem ji odstranite liste.

Priprava jedi

Koleraba ima zaradi blage arome široko uporabnost v kulinariki, saj dobro vsrkava okuse drugih živil. Uporabimo lahko tako plod kot liste in tudi semena, iz katerih stiskajo olje. Lahko jo jemo presno, kuhano, dušeno ali pečeno. Koleraba je nepogrešljiva sestavina juh, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z drugo korenasto zelenjavo v spomladanskih in zimskih mineštrah. Mlada presna koleraba ne poživi le sezonskih solat, temveč se čudovito poda tudi k ribjim in mesnim jedem. Odlična je v kombinaciji s sirom in semeni.

Mlado kolerabo operite pod tekočo vodo in jo na tenko olupite, če pa nameravate uporabiti tudi liste, jih ločite od pecljev, ki se kuhajo precej dlje.

Cela koleraba se kuha približno trideset minut, narezana pa deset minut. Enako okusna je, če jo pripravite na pari, podušite ali ocvrete, Lahko jo tudi spečete: rezine blanširajte, nato jim dodajte malce masla, smetane in sira ter specite v pečici. Kuhano kolerabo lahko nadevate z zelenjavnim ali kakim drugim nadevom ter jo nato gratinirate. Kolerabo pa lahko tudi skuhate, glazirate z maslom ali olivnim oljem, posujete z drobnjakom ali peteršiljem ter pokapate z limoninim sokom. Zaradi velike uporabnosti in dobrega absorbiranja okusov drugih vrtnin je koleraba idealna za pripravo vegetarijanskih jedi.


Opozorilo

Tako kot večina korenaste zelenjave je tudi presna koleraba težje prebavljiva, zato naj tisti z občutljivejšo prebavo raje uživajo kuhano.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

koleraba , zelenjava , nakupovanje hrane , shranjevanje hrane , priprava hrane

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.