Predvsem pa solata kot bogata rudninsko-vitaminska in sploh bioaktivna jed s polivkami postane izdatnejša; sicer ob solatah še shujšamo. Tako pa si solate prav v tem času lahko privoščimo v povečanih količinah in kot samostojni obrok vsaj enkrat na dan. Ne brez dodatnega razloga, kajti sveže zelenjave, tako rekoč naravnost z vrta ali vsaj naravnost z vrta na tržnico, je vse polno, povrhu pa je še na vrhuncu prehranske moči in okusa. Vroče je in prijetno je uživati v jedeh, ki hladijo, zlasti solate iz zelenjavnih plodov so ena od najbolj osvežilnih vrst hrane sploh.

Maščobe

Zdaj pa: maščob se praviloma in radi bojimo. Vendar brez skrbi. Maščoba na solatah nam lahko celo pomaga shujšati, če se le zraven ne založimo preobilno s krompirjem in obtežimo s testeninami ali kruhom. Presežni ogljikovi hidrati so namreč tisti, ki jih telo pretvarja v mast, medtem ko je kakovostna maščoba telesu ne le koristna, temveč celo potrebna. Zato si to poletje zamastimo takole: nameljimo oreškov in semen, pridimo do vira domače kisle smetane in skute ter se ne ustrašimo 3,5-odstotnih jogurtovih polivk. Tistih 0,0-odstotnih se sicer nimamo za kaj bati, ampak razen pustote v njih ni kaj drugega. Olja vsekakor tudi upoštevajmo, vendar le hladno stisnjena, predvsem oljčno, sezamovo in laneno, od zmerno toplotno obdelanih, vendar še vedno naravnih, pa pride zelo prav bučno, ki je stisnjeno iz praženih bučnih semen.

Kis in limona?

Zanimivo je, da solata ponavadi ne mine brez kislega okusa, pa naj bo klasičnega kisa ali novodobnega limoninega soka. Sestavini sta, kar zadeva okus, sicer prijetni, vendar ne nujno potrebni. Kar poskusimo: solato jemo le z oljem ali kako drugo maščobno sestavino in zelišči ali začimbami, kis pa prihranimo za pozneje. Prilijmo ga, če se nam zdi potrebno, vendar solato raje vsaj nekajkrat poskusimo brez kisa. Drugače pa glede raznolikosti okusov poleg več vrst kisov in limoninega soka poskusimo še polivke z dodatkom grenivkinega soka.