Regrat, ki spomladi med prvimi pokuka na dan in napoveduje sezono sveže zelenjave, je zaradi izrazitega aromatičnega, nekoliko grenkega okusa zelo priljubljena užitna zel. Čeprav si ga nemara ne želite na svojem vrtu, to ni razlog, da ne bi uživali v pravem bogastvu hranil, ki jih vsebuje ta zdrava zelena zelenjava. Nadvse koristen je, ko gre za čiščenje jeter, učinkovit je tudi v boju z ledvičnimi kamni. Pomaga pri hujšanju, prispeva k lepši polti in je zaveznik vašega črevesja.

Več kot solata

Latinsko ime za regrat pomeni divja solata, saj mladi listi že od davnin slovijo kot okusna, zdrava in nadvse krepčilna solata. Kot solata je regrat priljubljen še zdaj, vendar to še zdaleč ni edina možnost za njegovo pripravo. Solato, za katero so primerni le mladi listi, pripravimo podobno kot navadno zeleno solato, ker pa so regratovi listi malce bolj žilavi, je najbolje skuhati krompir in ga še vročega zmešati z regratom, saj ga vročina zmehča.

Čisti telo

Zaradi visoke vsebnosti železa je regrat zelo dober za kri, zato je še posebno priporočljiv za slabotne osebe. Tudi sicer regrat slovi po tem, da telo čisti nakopičenih strupov, zato izboljša stanje pri številnih boleznih, ki so posledica vnetij ali onesnaženosti organizma s strupi.

Superživilo za sladokusce

Poleg mladih listov, ki jih uporabljamo za solate, včasih pa tudi kuhanje, so zanimivi tudi regratovi cvetovi. Pravi sladokusci trdijo, da marinirani regratovi cvetni popki v kisu dostojno nadomestijo kapre v različnih omakah in prelivih. Okusni so tudi praženi na maslu z jajci.
Na pomladni mizi torej ne sme manjkati regrat. Možnosti so zares številne, zato ne preseneča, da lahko to rastlino imenujemo superživilo.

Dobro je vedeti

• Za uživanje je primeren samo regrat, ki ga naberemo v čistem, neonesnaženem okolju. Regrat iz mesta namreč filtrira zrak in vsrkava nevarne sestavine, ki našemu zdravju povzročijo več škode kot koristi.
• Taraksacin, snov, ki regratu daje grenkobo in je hkrati zdravilna, lahko povzroči drisko in motnje v srčnem ritmu, še posebno, če uživamo starejše liste, ki so veliko bolj grenki.
• Včasih so kmetje jeseni nabirali regratove korenine in jih v kleteh zakopali v pesek; zgodaj spomladi so iz peska vzklili hrustljavi bledi listi še posebno prijetnega okusa.

Številni ljudje se spomladi, takoj ko se malce otopli, odpravijo na lov za divjimi beluši. Toda to ni nič novega. Divje beluše so pred skoraj 4500 leti nabirali ter uporabljali kot hrano in zdravilo že stari Egipčani. Ta samonikla rastlina, ki pri nas raste na obalnem območju, v slovenski Istri. Najbolje uspeva v podnebju, ki je primerno za vzgojo vinske trte.

Idealno spomladansko živilo

Sezona te delikatesne rastline posebnega okusa, ki jo najdemo v naravi, lahko pa je tudi domače pridelave, je pomlad, čas, ko se naše telo prebuja iz zimskega spanja ter poskuša vzpostaviti spomladanski polet, odpraviti kilograme, ki so se nakopičili čez zimo, in izboljšati splošno stanje. Beluši so tozadevno idealno živilo – s svojo sestavo namreč spodbujajo delovanje ledvic in prebavil ter izboljšajo krvno sliko.

Za zdrave gurmane

Zaradi bogatega okusa so v gastronomiji izjemno cenjeni, zaradi prehranske sestave pa priporočljiv sestavni del spomladanskega jedilnika. Beluši so eden od najbogatejših virov rutina, flavonoida, ki zmanjšuje raven holesterola, znižuje krvni tlak in krepi oslabljene kapilare.

Kako nabirati beluše?

Pomladni sprehod po naravi lahko odslej namenite nabiranju te izredno zdrave rastline, vendar ne pozabite na naslednje:

• beluše je najboljše nabirati zelo zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko ni prevroče,
• nabrane vršičke je treba čimprej postaviti na hladno,
• nabirajte samo beluše, ki niso oleseneli
• beluše pripravite največ dan ali dva po tem, ko ste jih nabrali ali kupili,
• beluši med kuhanjem izgubijo skoraj polovico svoje mase,
• belušev ne pripravljajte v železni posodi, saj tanini iz belušev reagirajo z železom, kar povzroči, da se razbarvajo.

Zdravilno delovanje belušev:

• Delujejo kot diuretik: beluši spodbujajo izločanje tekočine iz telesa.
• Majhna vsebnost ogljikovih hidratov: beluši so odlična dietna hrana.
• Rahlo odvajalno delovanje: beluši vsebujejo celulozne vlaknine, ki povečajo volumen blata, s čimer spodbujajo praznjenje debelega črevesa, zato veljajo za zelenjavo, ki "odpira".
• Pospešujejo delovanje jeter in ledvic: beluši so priporočljivi tudi v dietni terapiji v primeru nabiranja sečne kisline, artritisa in revme.
• Visoka vsebnost folne kisline, železa, beta-karotena in vitamina C: te snovi pomembno vplivajo na ustvarjanje in dozorevanje krvnih celic, zato so beluši priporočljivi pri slabokrvnosti.

Beluši imajo majhno energetsko in veliko hranilno vrednost. Vsebujejo samo 22 kcal na 100 g, vendar tudi obilje rastlinskih vlaknin, vitaminov in mineralov, zaradi česar so zelo priporočljivi pri shujševalnih dietah in za prehrano diabetikov.

Veliki osvajalec Giacomo Casanova je trdil, da brstič velikega divjega beluša že s svojim videzom prebuja zaspalo moškost. Sam je užival v beluševih juhah, beluših, gratiniranih s krušnimi drobtinami in parmezanom, dodajal jih je škampom, ribam in piščancu. Načinov priprave belušev je veliko, saj so beluši primerni za juhe in solate, okusni so tudi panirani beluši in omlete, kot je istrska fritaja.

Nežni in obenem aromatični beluši so v gastronomiji priljubljeni kot zelenjava, ki se dobro prilega različnim živilom, kot so jajca, meso, ribe, riž in testenine. Divje beluše narežite ali nalomite na delih, kjer začnejo leseneti. Umijte jih pod tekočo vodo. Nato jih za nekaj minut postavite v kipečo vodo, ki ste ji dodali sol, sladkor in maslo. Tako bodo zgubili naravno grenkobo. Kuhane tople beluše postrezite z malce olivnega olja in masla, lahko pa tudi hladne, z dodatkom solatnega preliva ali hladne omake. Lahko jih uporabite kot dodatek jedem, nadev za pite in palačinke, kot prilogo mesnim in ribjim jedem ter kot del mešanih in sestavljenih solat. Pri nas so najbolj znane omlete, beluši v kombinaciji z jajci, ki jim lahko dodate še šunko, pršut, parmezan in paradižnik. Tudi v kombinaciji z morskimi sadeži so beluši vrhunska delikatesa.

Rižota z beluši

Na olivnem olju in čebuli zasteklite riž. Med kuhanjem dolivajte jušno osnovo, pripravljeno iz trdih delov belušev. Ko je riž kuhan, rižota pa postane kremasta, dodajte žlico masla in beluševe brstiče, ki ste jih prej na hitro pokuhali v vreli vodi. Kuhajte še nekaj minut, solite, poprajte in postrezite z nastrganim parmezanom.

Testenine z beluši

Na olivnem olju prepražite na trakove narezan pršut in sesekljan česen. Dodajte kuhane testenine in beluše, ki ste jih že na hitro pokuhali v vreli vodi. Rahlo solite in poprajte, vse skupaj premešajte in postrezite z nastrganim trdim sirom.

Fileti zobatca ali lososa z beluši

Filetirajte večjega zobatca ali lososa in polovici ovijte s strokom obarjenih belušev. Zvitke pomokajte in previdno opecite na olivnem olju – nekaj minut na vsaki strani. Pred koncem dodajte ribjo jušno osnovo in kanček belega vina. Jed solite in poprajte ter jo postrezite takoj, še vroče.