Ponavadi za osnovo uporabimo ovseno kosmiče. Oves je z maščobami bogatejši kot druge vrste žit (vsebuje jih 7 odstotkov, krušna žita pa 2 odstotka).

Oglejmo si njegove hranilne vrednosti in jih primerjajmo z žemljo (za osnovo smo vzeli 100 g užitnega dela). Beljakovin vsebuje 13 g, žemlja 8 g; maščob 7 g, žemlja 2 g; vlaknin 5 g, žemlja 3 g; energijskih vrednosti so mu namerili 375 kcal, žemlji 254; železa ima 4,6 mg, žemlja 1,2; kalcija 54 mg, žemlja 27 mg. (Podatke povzemamo po tabeli iz knjige Pravilna prehrana; veda o živilih Schlieperja, Gregorija in Linderja; Mohorjeva založba, Celovec, 1997.)

Med ovsene kosmiče lahko zamešamo katerokoli sadje - in to je največji čar te jedi. Pripravimo si lahko večjo zalogo "klasičnega mueslija", tako da ovsenim kosmičem primešamo najrazličnejša jedrca (orehe, lešnike, sesekljane paranske orehe, cele pinije) in rozine.

Potem mu dodamo še narezane posušene marelice, najrazličnejše krhlje, suhe slive; zdaj lahko izbiramo celo med suhimi borovnicami, robidnicami, kandiranim sadjem ... Predvsem ne pozabimo na sveže sadje. Že pripravljen muesli lahko potem, ko ga stresemo na krožnik, osladimo z medom ali marmelado.