Stanje, ko v organizmu pride do presežka oksidativnih procesov nad antioksidativnimi, imenujemo oksidativni stres, zanj pa je značilno, da igra pomembno vlogo pri staranju in obolevnosti. Oksidativni stres vodi k staranju in pri osebah z dednimi nagnjenji ustvarja razmere za nastanek različnih kroničnih bolezni.

Lovilci prostih radikalov

Organizem se brani prostih radikalov z lastnimi varovalnimi sistemi, ker pa se s staranjem večina telesnih funkcij slabša, se zmanjšuje tudi nastajanje antioksidativnih snovi. Tako je organizem vse bolj podvržen delovanju prostih radikalov. Antioksidanti so hranila, ki preprečujejo in upočasnjujejo nastajanje oksidativne škode, zaužijemo pa jih z zelenjavo in sadjem. Delujejo tako, da prestrežejo proste radikale in ustavijo oksidacijo maščob, s čimer preprečijo kvarjenje proteinov ali genetskega materiala v celici.

Zato jih imenujemo antioksidanti ali lovilci prostih radikalov. V telo jih vnašamo bodisi s hrano bodisi z izdelki za nego kože. Najpomembnejši antioksidanti so vitamini A, C in E, karotenoidi, bioflavonoidi in lipoična kislina. Med minerali so ključni antioksidanti selen, mangan, cink, baker, železo in krom, ki pa ne delujejo neposredno. Kombinacije antioksidantov morajo delovati uglašeno, zato je bolj kot količina pomembnejša njihova raznovrstnost.

Skupaj so močnejši

Za antioksidante je značilno sinergično delovanje, kar pomeni, da kombinacije antioksidantov delujejo učinkoviteje, kot bi delovala enaka količina posameznih antioksidantov. Tako vitamin C že uporabljeni vitamin E pretvarja nazaj v aktivno obliko, piknogenol pa obnavlja vitamin C. Podobno delujeta lipoična kislina in glutation.

Vitamin E je najbolj znan topilec maščobe in blag antikoagulant (razredčevalec krvi). Poleg tega zmanjšuje tveganje za nastanek srčnih bolezni, raka in alzheimerjeve bolezni
Vitamin C krepi imunost, saj odstranjuje presežne proste radikale, ki jih proizvajajo bele krvničke. Poleg tega blaži simptome prehlada in gripe.
Karotenoidi imajo številne funkcije. Od približno dvanajstih, kolikor jih dobimo iz hrane, znanstveniki poudarjajo pomen treh: beta karotena, ki spodbuja imunsko funkcijo, luteina, ki pomaga ohranjati vid, in likopena, ki zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.
Flavonoidi delujejo protivnetno. Prehrana, ki vsebuje veliko raznovrstne sveže zelenjave in sadja, vas bo oskrbela s tisoči flavonoidov. Nadomestki, ki vsebujejo flavonoide, najpogosteje izdelujejo iz ekstrakta olja grozdnega semena, flavonoidov iz citrusov, kvercetina, rutina in sojinih izoflavonov.
Selen spodbuja nastajanje glutationske peroksidaze, ki je močan antioksidativni encim. Selen v obliki dodatka zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.
α-lipoična kislina pomaga pri obnovi drugih antioksidantov potem, ko so se porabili v boju s prostimi radikali. Organizem nekaj alfa-lipoične kisline spremeni v dihidrolipoidno kislino, ki je še močnejši antioksidant.
Koencim Q10 igra pomembno vlogo pri proizvajanju energije, poleg tega deluje kot antioksidant v celičnih membranah. Te membrane delujejo kot vrata in stene celice: v celico spuščajo hranila, iz nje pa odpadne snovi.