Katero sadje je najbolj priporočljivo in zakaj?

Zato kaže ob vsakem dnevnem obroku pojesti čim več sadja, saj vsebuje vitamine (človeški organizem lahko sodeluje le pri sintezi vitaminov B5 in D, vse druge pa mora dobiti s hrano), minerale (telo odraslega človeka vsebuje približno 2,5 kg mineralnih snovi, te pa se v organizmu tudi razgrajujejo in se izločajo iz njega, zato jih je treba redno nadomeščati s primerno hrano), encime (za normalno delovanje jih organizem potrebuje več kot 200), sadne sladkorje (ti so za organizem še posebej blagodejni in so tudi laže prebavljivi) pektin in druge vlaknine (vplivajo na prebavo pa tudi na razstrupljanje hrane in dajejo občutek sitosti) in številne druge vitalne substance.

Sadje je priporočljivo jesti ob rednih obrokih, če je nuja (lakota), pa tudi med njimi, saj je nizkokalorično živilo (v 10 g je od 20-80 kcal), razen grozdja, banan, datljev, kakija, smokev in orehov oziroma lešnikov in mandljev.

Katero sadje je najbolj priporočljivo in zakaj?

Ananas, južni sadež, vsebuje veliko encima bromolina, ki pospešuje presnovo beljakovin oziroma metabolizem na sploh, ter precej železa in kalcija, hkrati pa je nizkokaloričen (100 g daje 40 kcal) in prijetnega okusa. Priporočljivo ga je jesti svežega, pomaga pri mrzlici, zastrupitvah, hematomih in vnetjih.

Banane sodijo med precej kalorično sadje (100 g = 65 kcal), vendar so kljub temu zelo priporočljive, saj jih upravičeno imenujejo rumeno zlato. Ker so težko prebavljive, jih je treba dobro zgristi, prežvečiti in pomešati s slino. Vsebujejo idealno mešanico ogljikovih hidratov, pomembne elektrolite, vitamine (predvsem vitamine skupine B) in minerale (kalij in magnezij). Priporočljive so predvsem za otroke in ostarele ljudi pa za izčrpane in preobremenjene (telesno ali duševno); banane lajšajo artritične težave.

Breskve so nizkokalorične (100 g daje le 24 kcal); ugodno vplivajo na počutje, razstrupljajo organizem, krepijo ledvice, pospešujejo prebavo in spodbujajo spanec. Sodijo med blage rastlinske diuretike in laksative, priporočljivo jih je uživati v preventivne namene; preprečujejo nastajanje kamnov mokril.

Češnje je treba razkoščičiti, saj so v koščicah strupene snovi. Sodijo med nizkokalorično (100 g daje 38 kcal) sadje z laksativnim delovanjem. Priporočajo jih pri zastrupitvah in pomanjkanju mineralov, pri ledvičnih in žolčnih težavah, revmi in zaprtju pa tudi pri sladkorni bolezni, saj vsebujejo relativno malo sladkorja.

Dinje vsebujejo precej sladkorja in so teže prebavljive, zato jih odvsetujejo diabetikom in ljudem s prebavnimi težavami; laže prebavljive so soljene ali poprane. 100 g daje 33 kcal. Priporočljivo jih je uživati pri anemiji, zaprtju, ledvičnem pesku in ledvičnih kamnih, bolečinah v kosteh, hemoroidih in revmi.