Suho sadje je dragocena hrana, saj je bogato s kalorijami, hkrati pa vsebuje obilo zaščitnih snovi. Sušenje je ena od metod trajnejšega shranjevanja sadja. Proces sušenja, pri katerem sadju odstranjujejo vodo, naravno poteka na soncu ali v senci, v sušilnicah pa pod vplivom toplega zraka in močnih ventilatorjev ali pa sadje predhodno zamrznejo, nato pa vodo v njem naglo izparevajo (liofilizacija).
Varno in zdravo
Brez vlage ni mikrobnega in encimskega propadanja, zato je posušene plodove − naj gre za slive, marelice ali banane − možno hraniti tudi nekaj let, ne da bi se njegova kakovost znatno zmanjšala. Sušeno sadje je varna in nadvse zdrava hrana, v kateri so vse hranljive snovi v večkratnih koncentracijah, energetska vrednost tovrstnih živil pa je večja za šestkrat do desetkrat. O tem priča tudi praksa vrhunskih športnikov, ki zaradi velikih energetskih potreb redno uživajo suho sadje.
Kaj se dogaja med sušenjem?
V slivah, ki sveže vsebujejo približno 87 odstotkov vode, se ta zmanjša na 30 odstotkov, slive pa se zgubajo in potemnijo. Skupna količina ogljikovih hidratov, ali natančneje, sladkorja z 11,5 odstotka v svežem stanju poskoči na neverjetnih 63,5 odstotka, kar samodejno pomeni večjo sladkost. Poleg tega, da odsotnost vlage onemogoči razvoj mikroflore, k temu prispeva tudi povečana koncentracija sladkorja. Delež glukoze se poveča 5 odstotkov na 25,5 odstotka, delež fruktoze pa s 3 odstotkov na 12,5 odstotka. Za prehrano v zimskem času je značilno nezadostno uživanje vlaknin, suho sadje pa je njihov bogat vir. Surova sliva vsebuje 1,5 g vlaknin/100 g, posušena pa kar na 7,1 g/100 g. Zato je razumljivo, da morajo osebe, ki jih mučita zaprtje in zapeka, redno uživati suhe slive.
Hranilne snovi
Slive
Banane
Marelica
Jabolka, grozdje, hruške …
Učimo se od modrih prednikov, ki so imeli do suhega sadja nadvse spoštljiv odnos. Suho sadje je odličen dodatek k vsem obrokom, previdni bodite le pri količinah, kajti, kot že rečeno, vsebuje precej kalorij.