Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Grozdje

Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. V njih je največ flavonoidov, ki grozdju podelijo antioksidacijsko in zdravju koristno slavo.
Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. V njih je največ flavonoidov, ki grozdju podelijo antioksidacijsko in zdravju koristno slavo. (Foto: Pixabay)

Jesensko veselje!

Menim, da pri tem odločanju ni posebnega tveganja: grozdje je sadje, ki nam najbolj razveseljuje jesen. V mislih imam grozdje, ne fermentirana pijača iz njega. To je že druga zgodba.

Vsestranski prvak

Druga zgodba je tudi huda konkurenca grozdju, namreč smokve, ki so drug najbolj vesel in neznansko okusen plod sladke jeseni. Toda grozdje v primerjavi s smokvami prednjači s pestrostjo barv, okusov in arom. Za zaokrožen občutek poznega poletja in zgodnje jeseni se seveda sladkamo z obema vrstama sadja, toda grozdje je vseeno prvak. V vsem. Po učinku na telo. Po omenjeni raznovrstnosti. Po zdravilnosti. Po čistilnosti. Po tem, da ustvarja neznanski ték. In po tem, da odpira vrata v nov svet. Sami jih moramo samo nekoliko pridržati, da se prehitro ne zaprejo, in to je vsa umetnost. Skratka, jesen z grozdjem v ospredju prehranskega načrta je imenitna priložnost za počitek, odmik in prenovo telesa ter čas, da zajamemo sapo. Z veliko grozdja na vsakdanjem jedilniku in, če je potrebno, tudi s kuro z grozdjem.

Najdejavnejše a najbolj škopljeno

Grozdje je v našem telesu ena od najdejavnejših vrsta sadja in hrane nasploh. Vendar tudi ena od najbolj škropljenih. Zato je poreklo grozdja še kako pomembno. Samorodne sorte, kot so na primer šmarnica, jurka in izabela, so odporne in ne potrebujejo prav nobenega škropiva, namizne in vinske sorte pa gredo običajno skozi intenziven "škropilni program". Toda obstajajo tudi vinogradniki, ki grozdje pridelujejo po ekološki poti. Takšno grozdje je še vedno škropljeno, vendar zgolj z apneno brozgo in modro galico, ki sta manj strupeni od organskih preparatov.

Temnejše bolj zdravo

Prehransko najučinkovitejše so rdeče, torej temno vijolične sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino. V njih je največ flavonoidov, ki grozdju podelijo antioksidacijsko in zdravju koristno slavo. To so zlasti refošk, merlot, barbera, modra frankinja ter seveda jurka in izabela. Vinske sorte torej in kleni samorodnici. Namizno grozdje je resda prijetne arome in zelo sladko, vendar z izjemo temnega muškata prehransko manj močno, poleg tega pa ga med pridelavo intenzivno škropijo.

Če menimo, da je grozdje hitra hrana, ki jo snemo kar tako, se v tem skriva največji kavelj. Največ koristnih sestavin je v tistem, kar običajno izpljunemo ali pogoltnemo, ne da bi zgrizli: v lupini. Šele ko temeljito zgrizemo lupine refoškovih jagod, poleg obilice grozdnega sladkorja ter izbranih vitaminov in rudnin dobimo bogat antioksidacijski paket flavonoidov. To je prehransko nekoliko težje opravilo, ker zahteva pozorno žvečenje, ki nam po začetni sladkosti pokaže še druge okusa zrelega grozdja: lupina je predvsem kisla in trpka. Zato se lahko pogodimo tako, da del lupin grozdnega obroka temeljito zgrizemo, del pa jih pojemo ali ne, kot nam je ljubše.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

flavonoidi , sadje , grozdje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.