Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kapusnice - dragocena hranila

(Foto: Dario Cortese)

Zdravo z našega vrta

Ko je konec s poletno zelenjavo, pridejo do besede kapusnice. Saj jih v podobi zgodnjih sort jemo že prej, ampak nekako je njihov čas prav zdaj in potem še dolgo skozi zimo. Vso to čvrsto zelenjavno sorodstvo druži podobna vsebnost hranil in učinkovin, ki so tudi v drugih križnicah.
Da ne bo vrtnarsko-botanično-kulinarične zmede, naj velja, da so kapusnice (zelje, ohrovti, brokoli in podobna družba) del velike družine križnic (vanjo sodijo tudi repa, koleraba, hren, rukvica, redkev, redkvice in gorčica), za vse pa je značilna manjša ali večja vsebnost glukozinolatov. To so spojine, ki dajejo tem rastlinam zmerno do močneje pekoč okus in značilno prodorne arome. Poleg tega je v kapusnicah in drugih križnicah nemalo rudnin, karotenoidov, flavonoidov, kar nekaj vitamina C ter nekaterih drugih vitalnih aminov in še kaj.

Protirakavo delovanje

Nekako pa so glukozinolati tisti, zaradi katerih kapusnice vse bolj prihajajo do besede. Te spojine z žveplom so namreč v telesu hudo dobrodelno dejavne in se izkazujejo predvsem s protirakavim delovanjem. Dejavne postanejo šele, ko liste, popke ali brste zgrizemo, kar je podobna zgodba kot pri česnu. Iz njih med drugim nastanejo gorčična olja, ki učinkujejo razkuževalno ter spodbujajo prebavo in presnovo. To še ne pomeni, da jemo kapusnice kot kruh, čeprav res lahko jemo manj kruha in več kapusnic. Preveč pa spet ne, ker gorčična olja v večjih količinah učinkujejo dražilno na prebavila in sluznice ter dražijo sečila. Poleg tega so povečane količine surovih kapusnic težje prebavljive. V zmernih, a rednih količinah pa je ni koristnejše jesenske zelenjave, ki bi nas pripravila na zdravo zimo. Pomaga okrepiti odpornost sluznic, naredi red v debelem črevesu in nam pomaga, da bolj zdravo zadihamo.

Pozorno pri kuhi

Le na to ne pozabimo, da glukozinolati med kuhanjem razpadejo in izgubijo večino svoje moči, zato so kapusnice najživahneje dejavne v surovem stanju. Zdaj pa, repo in redkve in hren že glodamo surove ali vsaj nastrgane, toda ohrovt, brstični ohrovt in rdeče zelje & No, po malem že gre, sploh ne težko. Najenostavneje se domenimo za nekaj iz obeh svetov: surovo in kuhano, pa smo siti in zadovoljni vse dni. In na kislo zelje in repo ne pozabimo.

Zelje in rdeče zelje

Klasično napenjalna zelenjava je prebavi prijaznejša, če jo za solate zelo tanko narežemo ali nastrgamo in pustimo, da v marinadi, torej polivki, stoji nekaj časa; plodovi janeža, kumine in drugih kobulnic so vsekakor v pomoč prebavi. Rdeče zelje je znano predvsem kuhano, vendar je odlično tudi surovo v solatah, seveda prav na tanko narezano. Sveže stisnjen zeljni sok je odličen napoj za prebavila, okus pa pravi drugače. Toda ko popijemo kozarec, se po začetnem mrščenju počutimo vse bolj leteče. Če je treba, ta sok učinkovito zdravi želodčne težave, med drugim tudi rane na želodcu.

Ohrovt

Te zelenjave je več vrst; najpogostejši sta glavnati in listnati ohrovt. Prvega brez težav kupimo, drugi je predvsem na lastnem vrtu gojena dobrina. Mimogrede, tudi okrasni ohrovt (in nenazadnje še okrasno zelje) je užitna zelenjava. Najbogatejši so najtemnejši listi. To dobro vedo na Cerkljanskem, kjer ohrovtove liste »smukajo«, kot se zelenijo in redijo, ter iz njih pripravljajo smukavc. Skuhajo jih s krompirjem in zabelijo z zaseko. Sicer pa ohrovt z največjim uspehom skuhamo s prav malo vode ter ga jemo zabeljenega z oljčnim oljem in česnom, kar je sploh najimenitnejši začimbni par za kapusnice, zlasti kuhane.


Brstični ohrovt

To je prehransko najmočnejša vrsta kapusnic, ki ji ob boku stoji le še kak prav temno zelen ohrovt. V njej je vsega na pretek, od rudnin in klorofila do glukozinolatov. Najokusnejši so kuhani brstiči, zlasti ko jih zabelimo z oljčnim oljem ter potresemo z drobno narezanim česnom; malo soli jim ne škodi. Kakšen brstič brez strahu zelo na drobno kar surovega narežemo na solate.

Brokoli

To je jezikoslovno zahtevnejša zelenjava z množinskim značajem, ki jo z uspehom jemo tudi surovo. Še posebno surovo, ker je takšna v telesu najdejavnejša. Brokole lahko tudi skuhamo, vendar prav na kratko in v sopari, da poganjki ostanejo še vsaj malo hrustljavi in da z vodo ne zlijemo proč koristnih sestavin. Odlični so zabeljeni z maslom ali z oljčnim oljem, surove pa pomakamo v goste začimbne omake, na primer v takšne na osnovi zmletih sončničnih semen ali kisle smetane. Z zelišči, seveda, vendar ni potrebe, da z dodatkom soli.


Cvetača

Zelo okusna je, kar pa ni znano, surova, nalomljena na koščke. Pomakamo jo v goste začimbne omake. Tiste zunanje liste lahko kar skuhamo in pripravimo kot ohrovt, saj so kar okusni. Kadar cvetačo kuhamo, to storimo v sopari in je ne skuhamo preveč, ker potem ni za nikamor. Prijetno je, če je še malo čvrsta. In na oljčno olje in česen ne pozabimo.


Kitajski kapus

Mimogrede, to ni zelje in je po sorodstvenih vezeh bliže repi. Odlična solatna zelenjava s sicer šibkejšim učinkovanjem kot druge kapusnice, je zelo prijetnega okusa. Pripravljamo jo tudi hitro praženo, po kitajsko, kuhamo je pa ne, ker izgubi tako obliko kot okus.


Daljnovzhodna kapusna eksotika

Sliši na imena, kot so pak čoj, mizuna, mibuna in podobno. To je izključno dobrina domače pridelave, uporabna predvsem surova za solate. Na semena moramo pomisliti pravočasno in jih kupimo pri specializiranih prodajalcih z nekoliko posebnejšo zelenjavo, za zdaj predvsem onstran meje.

Kar nam na vrtu ostane čez zimo ...

... je uporabno naslednjo pomlad. Marsikaj lahko naberemo na pomladnih sprehodih, ne da bi komurkoli delali posebno škodo. Razen če kje v Italiji rabutamo solatno repo, ki je tam ne gojijo zaradi gomoljasto odebeljenih jesenskih korenik, marveč zaradi sočnih solatnih pomladnih poganjkov. Skratka, vsi pomladni poganjki kapusnic in drugih križnic so užitni, s popki in cvetovi vred. Odlični so za solate.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zelenjava , zdrava prehrana , priprava hrane , kapusnice , brokoli , rdeče zelje , ohrovt , brstični ohrovt , cvetača , zelje , glukozinolati

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

30.9.2010 7:07:27
Pozdravljeni!

Članek mi je zelo všeč,razumljiv in uporaben.
Veliko od tega že uporabljam je še pa veliko novega. Še več takšnih člankov si želim.
Lp Majda