Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Antioksidanti - varuhi našega zdravja

Najpomembnejše skupine antioksidantov so vitamini, karotenoidi, flavonoidi in polifenoli.
Najpomembnejše skupine antioksidantov so vitamini, karotenoidi, flavonoidi in polifenoli.

Prosti radikali, škodljive snovi, ki povzročajo škodo na naših celicah, nastajajo vsakodnevno med presnovnimi procesi. Čustveni stres, UV-žarki, onesnaženost okolja, cigaretni dim, nepravilna prehrana in drugi dejavniki prav tako ustvarjajo proste radikale. Antioksidanti ščitijo človekov organizem tako, da preprečujejo oksidacijo in nastajanje prostih radikalov, če pa so ti že nastali, jih antioksidanti stabilizirajo in preprečujejo njihov škodljivi učinek.
Antioksidanti v telesu delujejo v sinergiji, zato jih je priporočljivo vnašati v optimalnih kombinacijah. Najboljši učinek na ohranjanje zdravja in preventivo bolezni dosežemo z vnašanjem zmernih količin več različnih antioksidantov kot pa visokih odmerkov zgolj enega.

Antioksidanti so, kot že njihovo ime pove, molekule, ki preprečujejo oksidacijo, pri kateri v organizmu nastajajo prosti radikali. Prekomerno nastajanje prostih radikalov oziroma porušeno ravnovesje med njihovim nastajanjem in razgradnjo vse pogosteje povezujejo z nastankom presnovnih in degenerativnih bolezni srca, ožilja in pljuč, nevrodegenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, zagotovo pa imajo vlogo tudi pri nastanku rakavih bolezni.


Najpomembnejši antioksidanti

Človeški organizem ima lastne endogene antioksidacijske sisteme, ki ga ščitijo pred škodljivim vplivom prostih radikalov, pomemben del te zaščite pa so antioksidanti, ki jih moramo vsakodnevno vnašati s hrano v ustreznih količinah ali pa v obliki prehranskih dodatkov.

Najpomembnejše skupine antioksidantov so vitamini, karotenoidi, flavonoidi in polifenoli. Med vitamini so najpomembnejši vitamin C (askorbinska kislina), vitamin E (tokoferol) in vitamin A (retinol). Od karotenoidov so izjemno pomembni antioksidanti astaksantin, beta-karoten, lutein in likopen, medtem ko je v zadnjem času močno zrasla priljubljenost še taninom, kvercetinu in resveratrolu. Sadje, zelenjava, žita, pa tudi napitki, kot so čaj, kakav in rdeče vino, so bogat vir polifenolnih spojin.


Vitamin C

Askorbinska kislina ali vitamin C spada v skupino v vodi topnih vitaminov. Dober vir vitamina C so citrusi (limona, kivi, grenivka, pomaranča) ter nekatere vrste zelenjave (paprika, krompir). Priporočeni dnevni vnos vitamina C je 70-90 mg/dan, kadilci pa ga potrebujejo še več, in sicer do 125 mg/dan.

Vitamin C ima pomembno vlogo v večini oksido-redukcijskih procesov, saj sodeluje v več kot 300 bioloških procesih. Potreben je za proizvodnjo kolagena, presnovo aminokislin, nevrotransmiterjev (kemičnih prenašalcev v možganih), holesterola in železa. Vitamin C lahko deluje na zmanjšanje oksidacije LDL- (tako imenovanega slabega) holesterola, predhodnega stanja srčno-žilnih bolezni, predvsem ateroskleroze ter posledično srčne in možganske kapi.

L-askorbinska kislina ščiti kožo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov, saj nevtralizira reaktivne kisikove radikale, ki nastajajo pod vplivom UVA- in UVB-žarkov, preden poškodujejo celico. Številne raziskave so proučevale vpliv vitamina C na viruse. Čeprav se ni pokazalo, da bi reden vnos preprečil prehlad, pa so z dokazi potrdili, da lahko ublaži simptome in skrajša trajanje prehlada, ko ta že nastopi.

Zaradi svoje sposobnosti zniževanja ravni histamina (ki je povezan z vrsto alergijskih simptomov) je vitamin C mogočno orožje v preventivi in zdravljenju alergijskih bolezni, kot so ekcem, astma, izkuščaj (urtikarija), vnetja dihal ...

Očesno tkivo je zelo dovzetno za škodo, ki jo povzročajo prosti radikali in ki potencialno vodi do razvoja bolezni, kot so katarakta in druge oblike degeneracije tkiva. V zadnjih letih so številne raziskave pokazale, da se tveganje za očesne bolezni pomembno zmanjša, če je raven antioksidantov v krvi povečana. Zaradi svoje vloge pri sintezi kolagena je vitamin C nujen za integriteto veznega tkiva oči in v kombinaciji z drugimi antioksidacijskimi vitamini in minerali upočasnjuje napredovanje starostne degeneracije makule.


Vitamina C se ne sme jemati v primeru povišane koncentacije oksalne kisline, saj lahko privede do nastanka ledvičnih kamnov, pa tudi sicer v primeru težav z ledvicami.

Vitamin E

Vitamin E je skupni naziv za vsaj osem spojin in njihovih derivatov, imenovanih tokoferoli in tokotrienoli. Alfa–tokoferol je najaktivnejši med njimi in se zato najpogosteje uporablja v preventivi in zdravljenju, obenem pa je glavna oblika vitamina E, ki se nahaja v živalski maščobi in oljih. Vitamin E je glavni antioksidant v lipidih celičnih membran.

Številne študije so ugotovile, da je vitamin E zelo učinkovit pri preprečevanju zapletov bolezni zaradi svoje antioksidacijske vloge, zlasti v protivnetnih procesih. Zavira strjevanje trombocitov in izboljšuje njihovo aktivnost ter posledično krepi imunski odgovor. Pomembna je tudi njegova vloga pri večanju ravni koristnega ali HDL-holesterola, nižanju škodljivega ali LDL-holestorola, zaščiti krvnih žil pred nastankom oblog oziroma aterosklerotičnega plaka, kar preprečuje razvoj bolezni srca in ožilja.

Dokazano je, da dodajanje vitamina E izboljšuje imunske funkcije in krepi obrambo organizma, posebej pri starejših ljudeh. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo lahko upočasni napredovanje bolezni, tako da v možganih zmanjšuje oksidacijsko škodo. Dokazano je znatno protitumorsko delovanje tega vitamina, zlasti pri raku prostate.

Rastlinska olja, kot so nerafinirano sončnično, mandljevo, laneno, sezamovo, arašidovo ter olje pšeničnih kalčkov, so bogat vir vitamina E, pomembne količine pa so dostopne tudi v zeleni listnati zelenjavi in oreščkih. Priporočeni dnevni vnos vitamina E za odrasle ljudi je 15 mg. Najbolje se ta vitamin absorbira v dodatkih v tekoči (oljni) obliki ali v obliki oljnih kapsul.

Karotenoidi

Karotenoidi (beta karoten, lutein, zeaksantin, alfa karoten, likopen) so organska barvila, ki so odgovorna za rumeno, oranžno in rdečo barvo sadja in zelenjave.

Beta karoten je najbolj znan predstavnik skupine karotenoidov, ki se v organizmu spreminja v vitamin A. Ima pomembno vlogo pri zaščiti kože pred škodo, ki jo povzročajo UV-žarki, koristen pa je tudi za ohranitev mehkobe, gladkosti in zdravja kože. Nujen je za izboljšanje funkcije imunskega sistema in razvoja odpornosti na okužbe. Bogat vir beta karotena so temno zelena zelenjava in sadje, kot so korenček, špinača, ohrovt, blitva ...

Likopen dokazano zmanjšuje tveganje za raka prostate. Lutein in zeaksantin ugodno delujeta na makularno degeneracijo in preventivo katarakte. V večji količini ju najdemo v temno-zeleni zelenjavi ter bučah. Z alfa-karotenom so bogati korenček in buče, medtem ko se likopen v večji koncentraciji nahaja še v lubenici in rdeči grenivki.

Selen

Selen je mineral, ki v človekovem organizmu obstaja v sledovih, zato je priporočljiv dodaten vnos skozi hrano ali prehranske dodatke. Selen je esencialno mikro hranilo, pomemben pa je za različne vidike človekovega zdravja, vključno s pravilnim delovanjem ščitnice, kognitivno funkcijo, imunski sistem ter plodnost pri moških in ženskah. Posebej bogat naravni vir selena je brazilski orešček, sledijo ribe in morski sadeži ter izdelki iz polnozrnate moke. Priporočen dnevni vnos za odraslega človeka je okoli 55 mikrogramov.

Polifenoli

Polifenoli so ena od najštevilnejših in najširše zastopanih spojin v rastlinskem svetu. Imajo močne antioksidacijske lastnosti, ki ščitijo celice pred škodo, ki jo povzroča oksidacijski stres, s čimer posledično zmanjšujejo tveganje za razvoj bolezni, kot so kardiovaskularne, osteoporoza, diabetes, rak in nevrodegenerativne bolezni.

Poleg antioksidacijskega delovanja imajo polifenoli še druge lastnosti, kot so protiartritično, protitrombotsko, protimikrobno, protivnetno. Polifenoli imajo pomembno vlogu pri blaženju vnetnih procesov krvnih žil, s čimer prispevajo k uravnavi krvnega tlaka. Bogat vir polifenolov so zeleni in črni čaj, črna čokolada, jagodičje, fižol, špinača.

Koencim Q10 - ubikinon

Je fiziološka sestavina vsake žive celice. Nujen je v procesu ustvarjanja energije, potrebne za normalno delovanje celic. Ob tem koencim Q10 deluje tudi kot močan antioksidant, ki ščiti pred škodljivim delovanjem prostih radikalov. Raziskave so pokazale ugodno delovanje koencima Q10 pri upočasnjevanju staranja, krepitvi imunosti, pri boleznih srca, visokem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, parodontopatiji, sistemski kandidazi, alergijah, pri degenerativnih obolenjih centralnega živčnega sistema (Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza in druge), zaščitno delovanje na sluznico prebavnega trakta in preventivo ateroskleroze.

Najbolj raziskana je vloga koencima Q10 na področju preventive in podpornega zdravljenja bolezni srca. Najpomembnejše delovanje koencima Q10 na kardiovaskularno zdravje temelji na njegovem antioksidativnem učinku, zlasti zaviranju oksidacije LDL-a ter izboljšanju funkcije endotelija.

Zdravila za zniževanje holesterola, kot so statini in derivati fibrinske kisline, beta blokatatorji, ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka (atenolol, labetalol, metoprolol in propranolol) nižajo raven koencima Q10, zato je pri njihovi uporabi potrebno jemanje dodatkov tega koencima.

Precej ga najdemo v ribah, zlasti tuni in lososu, kot tudi v junetini in govedini. Vsebujejo ga tudi arašidi, pistacije, sezam, jagode, brokoli ... Običajni dnevni odmerek koencima Q10 za odrasle znaša 30-120 mg, čeprav nekatera zdravstvena stanja lahko zahtevajo tudi višje odmerke.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

antioksidant , koencim q10 , polifenoli , karotenoidi , selen , vitamin c , vitamin e

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.