Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Prehrana starostnikov

Ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog sta ključnega pomena pri vzdrževanju zdravja, funkcionalne neodvisnosti in dobre kakovosti življenja ter preprečujeta ali izboljšujeta s starostjo povezane bolezni.
Ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog sta ključnega pomena pri vzdrževanju zdravja, funkcionalne neodvisnosti in dobre kakovosti življenja ter preprečujeta ali izboljšujeta s starostjo povezane bolezni.

Jajca, ribe, mlečni izdelki, vitamini in dovolj tekočine

Starostniki so izjemno heterogena skupina ljudi, ki se med seboj močno razlikujejo, kljub temu, da so morda podobne starosti. Ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog sta ključnega pomena pri vzdrževanju zdravja, funkcionalne neodvisnosti in dobre kakovosti življenja ter preprečujeta ali izboljšujeta s starostjo povezane bolezni.
Medtem ko lahko nekateri starejši odrasli ohranjajo svoje zdravje in zadostijo svojim potrebam, so na drugi strani predvsem šibkejši, ki so v slabšem zdravstvenem stanju in ki težko dosežejo zadosten vnos energije, makrohranil ter vitaminov, mineralov in različnih fitohranil. Pomanjkanje makrohranil (predvsem beljakovin) in mikrohranil (predvsem vitamina D, kalcija in nekaterih drugih) je relativno pogosto in lahko vpliva na dobro počutje in kakovost življenja.


Starostne spremembe

Staranje je nepovraten fiziološki proces, ki se prične že s samim rojstvom, spremlja pa ga mnogo fizikalnih, fizioloških in psihosocialnih sprememb, ki lahko otežijo zagotavljanje zadostnega vnosa vseh hranil. Kaže se v zmanjšani telesni aktivnosti in spremembi presnove beljakovin, kar posledično pomeni zmanjšanje mišične in kostne mase ter povečanje deleža maščobnega tkiva.

Vse bolj se povečuje prevalenca podhranjenosti, ki je povezana z zmanjšano funkcionalnostjo, okvarjeno mišično funkcijo, zmanjšanjem kostne mase in kognitivnih funkcij, anemijo, slabim celjenjem ran, slabšim imunskim sistemom, zakasnjenim okrevanjem ter tudi višjo smrtnostjo. Apetit in poraba energije pri starejših sta pogosto slabša, kar še dodatno pripomore k upadu bioloških in fizioloških funkcij ter vodi do zmanjšane telesne mase, spremembe v ravneh vnetnih beljakovin in hormonov ter spremembe v regulaciji elektrolitov. Poleg tega imajo patološke spremembe staranja, kot so kronične in psihološke bolezni, pomembno vlogo kot vzroka podhranjenosti starejših.

Anoreksija staranja

Za starostnike je značilen upad apetita – starostniki so namreč manj lačni, jedo počasneje, imajo manj prigrizkov med obroki in so po obroku hitreje siti v primerjavi z mlajšimi odraslimi. Starostniki se soočajo z zapoznelim praznjenjem želodca in oslabljeno zaznavo okusa in vonja. Prav tako se zmanjša absorpcija hranil v črevesju, kar še nadalje poveča tveganje za podhranjenost.

Večina s starostjo povezanega manjšega vnosa energije je povezana z zmanjšano porabo le-te, vendar kljub temu pri mnogih pride do kaloričnega deficita, ker je njihov vnos energije premajhen. Izguba apetita in manjši vnos energije imenujemo anoreksija staranja, ki posledično vodi v izgubo telesne mase. Največja težava, ki spremlja izgubo telesne mase, pa je v tem, da izgubljena masa predstavlja predvsem maso skeletnih mišic, medtem ko delež telesne maščobe naraste.

Razlogov za to je več – manj telesne aktivnosti, manjše izločanje rastnega in spolnih hormonov, spremembe v centralem živčevju, manjši bazalni metabolizem ter višja aktivnost vnetnih beljakovin – citokinov, ki razgrajujejo mišice. S starostjo pogojeno upadanje mišičnega tkiva, moči in zmogljivosti imenujemo sarkopenija. Tudi porazdelitev maščobe pri starejših je precej drugačna od porazdelitve pri mlajših – večji delež maščobe predstavlja namreč intrahepatično in intraabdominalno maščobo, ki je povezana z odpornostjo na inzulin ter večjim tveganjem za ishemično bolezen srca, kap in sladkorno bolezen.

Osteoporoza

Poleg sarkopenije pa starost spremlja še osteoporoza, bolezen, za katero je značilna slabša kakovost in količina kostnine. Ženske imajo na splošno nižjo kostno gostoto, ko pa nastopi menopavza, pride do padca ravni estrogena, izguba kosti pa se zelo pospeši, lahko tudi do 3-5 odstotkov letno. Glavni problem osteoporoze so zlomi, ki nastanejo že ob majhnih udarcih ali pa celo pod vplivom gravitacije, kar je sploh problem v državah, kjer se vedno več ljudi stara, saj to za državno blagajno pomeni velike izgube denarja. Starejši ljudje pa so bolj nagnjeni k padanju, kar še dodatno poveča število zlomov. Obe kronični bolezni sta povezani s počasnejšim metabolizmom, večjim tveganjem za padce in zlome ter posledično povečano obolevnostjo in izgubo neodvisnosti pri starejših.

Kaheksija

Izjemno pogosto stanje je tudi kaheksija, za katero je značilna tako imenovana stresna presnova in kronično delovanje vnetnih dejavnikov, ki načenjajo telo, povzročijo zadrževanje vode v telesu in izgubo puste telesne mase. Pri kaheksiji se močno povečajo potrebe po beljakovinah, saj se jih veliko porabi za sintezo vnetnih beljakovin – citokinov, kronični vnetni procesi pa pospešujejo razgradnjo mišic. Le-te pa predstavljajo nekakšno »funkcionalno banko«, presnovno zalogo, saj se v stresnih situacijah aminokisline črpajo iz mišic. Več mišične mase pomeni boljše okrevanje in preživelost ob boleznih.

Več energije

Res je, da se potrebe po energiji s starostjo zmanjšujejo, a starostniki zaradi izgube apetita hitro pojedo premalo. Potrebe po energiji so odvisne od posameznika in njegove telesne aktivnosti, v povprečju pa znašajo 2100 kcal za moške in 1700 kcal za ženske v starosti 65 let. Prenizek dnevni vnos poveča tveganje za pomanjkanje potrebnih makrohranil (predvsem beljakovin) in mikrohranil (vitaminov, mineralov).

Najpomembnejše so beljakovine

Beljakovine predstavljajo med hranili količinsko najpomembnejšo skupino. Nahajajo se v vseh celicah telesa in sodelujejo pri mnogih življenjsko pomembnih procesih. Priporočen dnevni vnos beljakovin za zdrave posameznike vseh starosti je vsaj 0,8 g beljakovin/kilogram telesne teže/dan. Višji vnosi od omenjene minimalne vrednosti lahko pomagajo pri ohranjanju in izboljšanju mišične mase, moči in funkcionalnosti kot tudi imunskega sistema, celjenju ran ter zdravju kosti pri starostnikih. Zaradi slabšega izkoristka beljakovin iz hrane se za starejše priporoča višji vnos, in sicer 1,0–1,2 g/kilogram telesne mase/dan, za preprečevanje sarkopenije (izgube skeletne mišične mase) pa 1,2–1,5 g/kilogram telesne teže/dan.

Kakovost in količina zaužitih beljakovin, skupaj z redno telesno aktivnostjo, sta izjemno pomembni pri sarkopeniji in osteoporozi, saj pozitivno vplivata na kostno in mišično maso, izboljšata sintezo mišičnih beljakovin kot tudi na razmerje med razgradnjo in izgradnjo kosti. Ker starejši zaradi zmanjšanega apetita kot prvo omejijo beljakovinska živila ter jih nadomestijo z ogljikohidratnimi živili, je beljakovinam potrebno nameniti dodatno pozornost.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

prehrana , starostniki

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.